APDEJT.si

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Hamas je napovedal, da bo v soboto zvečer predal posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da se bo vojna s Hamasom končala po drugi fazi načrta, ki vključuje razorožitev Hamasa.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je Nato dovolj močan, da ne sestreljuje ruskih letal, razen če predstavljajo neposredno grožnjo. Na srečanju v Sloveniji je tudi napovedal nove ukrepe za obrambo pred droni, vključno z novimi sistemi, vajami in skupnimi nabavami. Rutte je ob tem pozval k umiritvi strahov glede ruskih zmogljivosti in opozoril Kitajsko glede Tajvana.

Po Trumpovi zahtevi po pojasnilih glede uporabe raket Tomahawk v Ukrajini se je odzvala Rusija. Kremelj je izjavil, da bi morebitna dobava teh raket predstavljala resno eskalacijo. Rusija od ZDA pričakuje pojasnila glede morebitne dobave raket Tomahawk Ukrajini, saj bi te teoretično lahko nosile jedrske bojne glave. Medvedev pa je Trumpovo željo po pojasnilih pospremil z ironičnimi komentarji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da boj v Gazi in regiji še ni končan in obljubil, da si bo prizadeval za vrnitev vseh talcev. Ob tem je poudaril, da bo Izrael dosegel vse cilje vojne v Gazi in da bodo obračunali vsako škodo.

V Kopenhagnu poteka srečanje voditeljev držav Evropske unije in drugih evropskih držav, kjer razpravljajo o varnostni situaciji v Evropi, s posebnim poudarkom na Ukrajini. Češko republiko je zastopal nekdo drug namesto premierja Fiale zaradi volitev. V Moldaviji so pro-evropske stranke zmagale na parlamentarnih volitvah, kampanjo pa so zaznamovali vplivi tujih držav, vključno z Rusijo in Evropsko unijo.

Rusija in Ukrajina sta izvedli izmenjavo vojnih ujetnikov v formatu 185 za 185, kar je potrdilo rusko obrambno ministrstvo. Izmenjava je potekala v skladu z dogovori, doseženimi v Istanbulu.

Na sojenju v Moskvi sta dva od štirih obtoženih priznala krivdo v primeru terorističnega napada, v katerem je umrl general Igor Kirillov. Drugi zahodni okrožni vojaški sodišče je obravnavo zaprlo za javnost. Ahmajdžon Kurbonov, ki je na seznamu teroristov in ekstremistov, je prav tako priznal krivdo za umor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

V telefonskem pogovoru sta Volodimir Zelenski in Donald Trump razpravljala o morebitni dobavi raket dolgega dosega Tomahawk Ukrajini. Medtem sta si ukrajinske in ruske sile izmenjavale napade z droni. Zelenski je pogovor označil za "zelo pozitivnega".

Po tem, ko je Donald Trump podprl Ukrajino pri ponovni osvojitvi celotnega ozemlja, je Berlin pozval Evropo, naj poveča podporo Ukrajini. Trump je Rusijo označil za 'tigra iz papirja', kar je sprožilo odziv Moskve, ki želi dokazati nasprotno. Razlog za spremembo Trumpovega stališča naj bi bilo Putinovo zavajanje.

Donald Trump je dejal, da se s Putinom ne bo sestal, dokler ne bo ocenil, da obstaja dogovor o zagotovitvi miru v Ukrajini. Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne in da Zelenski priznava obstoj frontnih linij.

Poljska je zaradi operacij vojaškega letalstva, ki so se začele po ruskih napadih na območja v Ukrajini, zaprla letališči v Radomu in Lublinu. Agencija za navigacijske službe je potrdila zaprtje letališč.

Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo ta teden v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom. Pogovarjala naj bi se predvsem o financiranju in raketah. Friedrich Merz je pozval ameriškega predsednika, naj konča konflikt.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Rusija je z odobritvijo Vladimirja Putina v vojno v Ukrajini rekrutirala več kot 180.000 zapornikov, vključno z morilci in posiljevalci. Zaradi možnosti dobave raket Tomahawk Ukrajini, naj bi se Rusija že pripravljala na odgovor, ki bo vključeval jedrsko orožje. Paul Craig Roberts ocenjuje, da se bo konflikt med Zahodom in Rusijo reševal z vojno, ki bi lahko ušla izpod nadzora.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.