APDEJT.si

V Firencah so odprli razstavo "Kraji in besede Enrica Berlinguerja", ki obeležuje 40 let od njegove smrti in 50 let od njegovega zadnjega obiska v mestu, osredotoča se na njegovo politično zapuščino in boj proti vojnam. Medtem ko se v Italiji poklanjajo Berlinguerju, je v Galiciji potekalo praznovanje Dneva Galicije, kjer so se dotaknili vprašanj korupcije, migrantov in večjezične identitete. V Italiji se poleg rusofobije, ki se je začela z umikom Dostojevskega, pojavlja tudi preganjanje ruskih umetnikov, kar naj bi izviralo iz imperialističnih nagibov, povezanih z Ukrajino.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo do trilateralnega sestanka med njim, ruskim predsednikom Vladimirom Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim prišlo. S tem naj bi poskušali razrešiti pogajanja za dosego premirja v Ukrajini. Medtem ko Ukrajina išče sestanek, ki bi omogočil napredek proti miru, Rusija pogajanja pogojevanje s predhodnim dogovorom.

Aragonski tehniki so prispeli v Nacionalni muzej umetnosti Katalonije (MNAC) v Barceloni, da bi se pripravili na odvoz slik iz samostana Sijena. Tehnikov, ki naj bi slike vrnili v samostan v Huesci, so začeli prispel v ponedeljek, 28. julija, ob 10. uri. Ta poteza sledi napovedi, ki jo je dala aragonska ministrica za izobraževanje, kulturo in šport.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je potrdila, da sta se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom slišala po telefonu in da se bosta srečala v nedeljo na Škotskem. Namen srečanja je bil pogovor o trgovinskih odnosih in določbah o carinah, pri čemer se obe strani pogajata o možnosti 15-odstotnih carin, medtem ko Trump grozi s 30-odstotnimi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je naznanil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN uradno priznala državo Palestino. Medtem je Izrael sporočil, da bo od petka dovolil drugim državam pošiljanje humanitarne pomoči v Gazo po zraku, medtem ko vodja Svetovne zdravstvene organizacije trdi, da je prebivalstvo Gaze lačno zaradi blokade dobav. Izraelska vojska IDF je sicer sporočila, da je dovolila lansiranje hrane, vendar zavrača trditve o lakoti. Medtem je predsednik Trump dejal, da Macronove izjave o Palestini niso pomembne, medtem ko palestinska tiskovna agencija Wafa poroča o aretaciji jeruzalemskega muftija. Izraelski premier Netanyahu je poudaril, da z ZDA preučujejo alternativne možnosti za vrnitev talcev.

Poročila ameriških medijev razkrivajo, da sta nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in Donald Trump poslala rojstnodnevna pisma pedofilu Jeffreyju Epsteinu ob njegovi 50. obletnici. Clintonovo pismo je bilo del zbornika z osebnimi posvetili, ki naj bi jih Epstein prejel na svoji zabavi. Podobno naj bi Trump v isti zbornik prispeval risbo, ki naj bi prikazovala gol žensko. Ta odkritja dodatno osvetljujejo krog vplivnih osebnosti, ki so se družile z Epsteinom, kar so potrdili tudi ugledni mediji, kot sta The Wall Street Journal in The New York Times.

Španska opozicijska stranka PP je izrazila zahtevo po pripravljenosti na predčasne volitve, saj meni, da trenutna vlada "razpada". V Toledu je ponovno prišlo do spora med strankama PP in Vox, tokrat glede šolske ustanove za jezike, kjer sta obe stranki predlagali ločeni predlogoma v mestnem svetu. Ti zapleti se pojavljajo v času že obstoječih napetosti v mestnih svetih Toleda in Barcelone.

Izrael je odobril zračne dostave humanitarne pomoči v Gazo, potem ko je francosko priznanje palestinske države sprožilo ogorčenje izraelske vlade. Medtem ko izraelska vojska dovoljuje zračne dostave, mednarodne organizacije še vedno poročajo o hudi lakoti, pri čemer je ena tretjina prebivalcev Gaze brez hrane. V Gazi so zabeleženi tudi primeri smrti zaradi lakote. Izraelski aktivisti so sicer pred ameriškim veleposlaništvom v Tel Avivu protestirali in zahtevali konec stradanja v Gazi, italijanski zunanji minister pa je ravnanje Izraela označil za nesprejemljivo.

Umetnica Amy Sherald, znana po portretu Michelle Obama, je odpovedala svojo razstavo v Narodni portretni galeriji Smithsonian v Washingtonu. Odločitev je sprejela, potem ko naj bi izvedela, da bi njeno delo, ki upodablja transspolno osebo kot Kip svobode, morda odstranili, da bi se izognili provokaciji predsednika Trumpa. Galerija naj bi od umetnice zahtevala umik omenjene slike.

Predsednik Katalonije Salvador Illa je med obiskom v Pekingu napovedal odprtje nove delegacije Generalitata na Kitajskem. Ta poteza naj bi dodatno utrdila institucionalne in gospodarske vezi med obema regijama ter podprla katalonska podjetja v Aziji. Odprtje delegacije predstavlja že 22. katalonsko "ambasado" po svetu, s čimer se nadaljuje prizadevanje za krepitev mednarodnih odnosov.

Meta, lastnik platform kot sta Facebook in Instagram, je potrdila ukinitev političnega, volilnega in družbenega oglaševanja v Evropski uniji z oktobrom. Kot razlog navajajo evropske regulacije, ki naj bi bile "nepraktične" in "preveč obremenjujoče" za izvajanje, kar je povzročilo podobno potezo tudi pri Googlu.

Francosko napovedano priznanje Palestine septembra je sprožilo razpravo o smotrnosti takšne poteze, predvsem glede na dejstvo, da osnovne strukture, nujne za vzpostavitev palestinske države, še ne obstajajo. Priznanje je bilo označeno kot simbolično, saj pomanjkanje ključnih institucij postavlja pod vprašaj njegovo praktično veljavo.

Barcelona je odprla možnost za zvišanje turistične takse na 15 evrov na dan. Mestni svet Barcelone si prizadeva, da bi turisti prevzeli del stroškov, ki jih povzročajo v mestu, s čimer je turistični dodatek postal tretji najpomembnejši prihodek mesta. Barcelona je že odobrila podvojitev turistične takse s 4 na 8 evrov, postopoma do leta 2029. Nova cena, ki bo vključena v davčne odloke, bi lahko letno prinesla 150 milijonov evrov, če se ji prišteje še davek Generalitat.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta se v nedeljo srečala na Škotskem, kjer naj bi razpravljala o transatlantskih trgovinskih odnosih. Trump je ocenil, da so možnosti za dosego trgovinskega sporazuma z EU le 50-odstotne ali manj.

Španski premier Sánchez je s podporo Francoza Macrona okrepil svoja prizadevanja za priznanje Palestine in pozval k zaščiti tega, kar Netanyahu skuša uničiti. Medtem se v Izraelu povečuje nezadovoljstvo zaradi kaotične porazdelitve pomoči v Gazi, kjer izraelska stran zanika obstoj lakote in obtožuje Hamas, ZN in nevladne organizacije. Kljub temu se v Izraelu pojavljajo kritični glasovi.

Poslovnež Víctor de Aldama je v avdio sporočilu Koldotu Garcíi potrdil, da je izvajal pritisk na več ministrov, vključno s Calviño, Montero in Ábalosom, glede reševanja družbe Air Europa. Aldama je pojasnil, da je bil pritisk nujen, saj bi brez posojila podjetje propadlo in bi ostalo brez dela 50.000 ljudi. Vendar pa je Aldama iz avdio sporočila izključil Begoño Gómez, ženo predsednika vlade, iz te operacije, navajajoč "Nič resničnega". Medtem je sodnik Peinado priznal napako pri identifikaciji dveh podjetij in se umaknil od preiskave reševanja Air Europe.

Napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju Palestine septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN je povzročila delitev v francoski politični javnosti. Medtem ko levi del političnega spektra to potezo pozdravlja kot zgodovinski premik in zmago ljudske mobilizacije, jo desni del, vključno z Marine Le Pen, označuje kot politično in moralno napako.

Podjetnik Víctor de Aldama, osumljenec v zadevi Koldo, je v avdio sporočilu, poslanem Kholdu Garcíi, zanikal kakršno koli vpletenost Begonje Gómez, žene španskega premierja, v reševanje letalske družbe Air Europa med pandemijo. Aldama je izjavil: "Nič resničnega". V nadaljevanju člankov naj bi preiskovani podjetnik priznal, da je bilo resnih pritiskov na ministre Ábalosa, Calviño in Montera.

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je v prvi polovici leta 2025 zabeležil 36,6-odstotni padec dobička, ki je dosegel 4 milijarde evrov. Glavni vzroki za zmanjšanje so bili Trumpovi carinski ukrepi, ki so podjetje stali 1,3 milijarde evrov, ter stroški prestrukturiranja pri Volkswagnu, Audiju in Cariadu v višini 700 milijonov evrov. Kljub skoraj nespremenjenemu obsegu prodaje so višji stroški in naložbe v elektrifikacijo močno vplivali na finančne rezultate.