Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prevzel naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriškega pionirja Tesla. Čeprav končni podatki za podjetje Tesla še niso v celoti objavljeni, so prodajni rezultati kitajskega velikana tako prepričljivi, da je menjava na vrhu po mnenju tržnih analitikov neizbežna. BYD je kljub nekaterim nihanjem v zadnjih mesecih leta uspel ohraniti visoko rast in prehiteti ameriškega tekmeca. Vzpon podjetja BYD na vodilni položaj odraža širši trend prevlade kitajske avtomobilske industrije na področju e-mobilnosti. Podjetje je svojo prednost zgradilo na agresivni globalni širitvi, raznoliki ponudbi modelov ter obvladovanju celotne dobavne verige, vključno z lastno proizvodnjo baterij. Medtem ko se je Tesla spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote, je BYD hitro prilagajal svojo ponudbo različnim cenovnim razredom in trgom.

Močno sneženje in sunkovit veter sta v petek povzročila obsežen kaos na nizozemskem letališču Schiphol v Amsterdamu, ki velja za eno najpomembnejših evropskih prometnih vozlišč. Zaradi zimskih razmer so bili upravljavci letališča prisiljeni odpovedati več sto načrtovanih poletov, številni potniki pa so se spopadali z večurnimi zamudami. Snežne padavine in slaba vidljivost niso vplivale le na lokalni promet, temveč so povzročile motnje v širši mednarodni mreži letalskih povezav. Poleg odpovedi poletov na samem letališču so o težavah poročali tudi v povezavi z destinacijami v Nemčiji in drugih sosednjih državah. Letalske družbe so potnike pozvale, naj pred odhodom na letališče preverijo status svojih letov, saj so razmere na stezah zahtevale nenehno čiščenje snega in odmrzovanje letal. Kljub prizadevanjem letaliških služb je zimsko vreme močno okrnilo zmogljivosti letališča, kar je povzročilo zastoje v celotnem potniškem terminalu.

Po poročilih je upad prodaje Teslinih vozil v preteklem četrtletju posledica prenehanja subvencij za električna vozila v ZDA konec septembra. Zaradi tega je podjetje zabeležilo 15-odstotni padec dobav. Poleg tega je Teslo na mestu vodilnega proizvajalca električnih vozil prehitel drug koncern.

Michael Leiters je z začetkom novega leta uradno prevzel položaj predsednika uprave nemškega proizvajalca športnih avtomobilov Porsche AG. Na tem mestu je nasledi Oliverja Bluma, ki ostaja na čelu skupine Volkswagen, potem ko je v prehodnem obdobju opravljal obe funkciji hkrati. Leiters, ki se v podjetje vrača po letih delovanja pri drugih prestižnih znamkah, je svoj prevzem funkcije označil za poseben mejnik in po njegovem mnenju najbolj vznemirljivo vlogo v celotni avtomobilski industriji. Novi vodja se je ob začetku mandata javnosti oglasil preko družbenega omrežja LinkedIn, kjer je izrazil navdušenje nad vrnitvijo v Stuttgart. Kljub optimizmu pa ga čakajo številni izzivi, povezani s prehodom na električno mobilnost in ohranjanjem visoke dobičkonosnosti znamke v zaostrenih gospodarskih razmerah. Leitersova vrnitev v Porsche, kjer je v preteklosti že deloval kot pomočnik, velja za strateško potezo skupine Volkswagen pri utrjevanju samostojne poti te prestižne znamke na trgu.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo v Pekingu gostil južnokorejskega predsednika Leeja Jae Myunga na štiridnevnem državniškem obisku, ki se bo začel v nedeljo. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019 in obenem prvo srečanje na državni ravni v letu 2026 za obe državi. Voditelja se bosta v ponedeljek na drugem srečanju v zadnjih dveh mesecih posvetila predvsem vprašanjem gospodarskega sodelovanja in varnostnim razmeram na Korejskem polotoku. Obisk odraža prizadevanja Pekinga za krepitev vezi s Seulom v obdobju zaostrenih odnosov z Japonsko zaradi vprašanja Tajvana. Na dnevnem redu pogovorov bodo ključne teme, kot so naložbe v oskrbovalne verige, digitalno gospodarstvo, podnebne spremembe in boj proti mednarodnemu kriminalu. Južna Koreja si prizadeva, da bi Kitajska prevzela konstruktivno vlogo pri iskanju preboja v odnosih s Severno Korejo in pri ponovnem zagonu dialoga o denuklearizaciji. Kljub prizadevanjem za otoplitev odnosov pa med državama ostajajo odprta vprašanja, vključno s kitajskimi enostranskimi posegi v Zahodnem morju in dolgotrajno kitajsko prepovedjo uvoza določenih kulturnih vsebin iz Južne Koreje. Predsednik Lee bo obisk sklenil v Šanghaju, kjer bo obiskal zgodovinsko lokacijo začasne južnokorejske vlade iz časa japonske kolonialne vladavine.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v četrtek odzval na naraščajoče napetosti z Združenimi državami Amerike in izrazil pripravljenost na začetek resnih pogajanj z Washingtonom. Maduro je v televizijskem nagovoru poudaril, da je Venezuela pripravljena sodelovati pri vprašanjih boja proti trgovini z drogami in omogočiti dostop do svojih naftnih rezerv, hkrati pa je pozval k neposrednemu dialogu, temelječem na konkretnih podatkih. Kljub spravljivemu tonu glede prihodnjih odnosov se je venezuelski voditelj izognil neposredni potrditvi ali demantiju domnevnega ameriškega napada na venezuelska pristanišča, o katerem je v začetku tedna poročal ameriški predsednik Donald Trump. Trump je namreč zatrdil, da so ameriške sile uničile infrastrukturo, ki so jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje mamil, kar bi pomenilo prvi kopenski napad ZDA na venezuelsko ozemlje. Venezuela ostaja pod močnim pritiskom ameriške mornarice v Karibih in zaostrenih naftnih sankcij, vendar Madurov poziv k investicijam nakazuje poskus omilitve gospodarske blokade.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o boju proti drogam in investicijah v naftni sektor. V intervjuju ni potrdil niti zanikal domnevnega ameriškega napada na pristaniške objekte v Venezueli. Medtem so venezuelske varnostne sile aretirale več Američanov, kar je povečalo napetosti z ZDA.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države. Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.

Bolgarija je z novim letom uradno uvedla evro in postala 21. članica evroobmočja. Kljub temu je med prebivalstvom prisotna skepsa glede morebitnih podražitev in izgube kupne moči. Predsednik Radev je kritičen do uvedbe evra, čeprav naj bi ta olajšal plačevanje turistom. Bolgarija, ki je ena najrevnejših držav v Evropski uniji, se nadeja večje evropske integracije s prehodom na skupno valuto.

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evroobmočja, ko je svojo nacionalno valuto lev zamenjala s skupno evropsko valuto evro. Vstop v denarno unijo, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po pridružitvi države Evropski uniji leta 2007, predstavlja ključni mejnik v prizadevanjih za globljo gospodarsko integracijo. Kljub zgodovinskemu koraku so v javnosti prisotni pomisleki glede morebitnega povišanja cen in vpliva na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči nedavnih političnih pretresov v državi. Premier v odstopu Rossen Jeliazkov je ob prehodu izpostavil stabilne gospodarske temelje države, ki je leto zaključila s triodstotno gospodarsko rastjo in bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov. Čeprav del prebivalstva s strahom zre v prihodnost zaradi inflacijskih tveganj, oblasti poudarjajo, da so vzroki za dvig cen povezani z rastjo kupne moči in ne s samo uvedbo nove valute. S tem korakom Bolgarija utrjuje svoje mesto v jedru evropskih institucij, medtem ko vlada upa na pospešitev tujih investicij in nižje stroške zadolževanja.

Bolgarija je uradno sprejela evro kot 21. članica evroobmočja, s čimer je bolgarski lev preteklost. Predsednica ECB Christine Lagarde vidi v tem močan simbol za Evropo. Medtem ko nekateri pričakujejo lažje plačevanje in gospodarske koristi, predsednik Radev izraža kritike, saj se prebivalstvo boji dviga cen.

Po poročilih o motnjah "kritične podvodne infrastrukture" je Finska locirala in zasegla sumljivo ladjo. Incident spominja na dejavnosti ruske "senčne flote". Obstaja sum, da je ladja povezana z rusko senčno floto.

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evrskemu območju kot njegova 21. članica, s čimer se je število Evropejcev, ki uporabljajo skupno valuto, povzpelo na 350 milijonov. Država, ki je članica Evropske unije od leta 2007, je kljub politični krizi izpolnila pogoje za vstop. Strokovnjaki poudarjajo, da bo Bolgarija s tem korakom prešla iz pasivnega opazovalca v aktivno sooblikovalko denarne politike evrskega območja, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo njeno gospodarstvo in olajšalo trgovanje z drugimi članicami. Kljub uradnemu vstopu pa med prebivalstvom vlada precejšnja zaskrbljenost. Številni državljani se spopadajo s strahom pred nenadnim dvigom cen in izgubo kupne moči, kar je pogost pojav ob menjavi valute v novih članicah. Urszula Szczerbowicz, profesorica ekonomije na poslovni šoli Skema, je v analizi izpostavila, da bodo prednosti za bolgarsko gospodarstvo precejšnje, vendar pa bo morala država skrbno nadzirati proces prehoda, da bi preprečila neupravičena podražitev življenjskih stroškov.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Po tehnični napaki pri napajanju v predoru pod Rokavskim prelivom, ki je povzročila prekinitev železniškega prometa med celinsko Evropo in Združenim kraljestvom, so vlaki ponovno začeli voziti v obe smeri. Kljub ponovni vzpostavitvi prometa družba Eurostar opozarja na morebitne zamude. Strokovnjaki poudarjajo, da incident ni povezan z družbo Eurostar, temveč z železniško infrastrukturo.

Promet vlakov skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil ponovno vzpostavljen v obe smeri, vendar zamude še vedno trajajo. Težave so nastale zaradi okvare električnega napajanja, ki je povzročila kaos v prometu.

Tajvanski gigant Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC), ki velja za vodilnega svetovnega proizvajalca polprevodnikov, je uradno začel serijsko proizvodnjo svojih najnovejših 2-nanometrskih (N2) čipov. Gre za trenutno najnaprednejšo tehnologijo v industriji polprevodnikov, ki po navedbah podjetja prinaša bistveno višjo gostoto in večjo energetsko učinkovitost v primerjavi s predhodnimi generacijami. Proizvodnja se je začela v obratu Fab 22 v mestu Kaohsiung na jugu Tajvana, s čimer podjetje sledi svojim zastavljenim časovnim načrtom za konec leta 2025. Uvedba nove tehnologije je tesno povezana z izjemnim porastom povpraševanja po strojni opremi za umetno inteligenco (AI). Po ocenah analitske hiše Gartner bodo svetovni izdatki za umetno inteligenco v letu 2025 dosegli približno 1.500 milijard dolarjev, do leta 2026 pa bi se ta številka lahko povzpela na več kot 2.000 milijard dolarjev, kar predstavlja skoraj dva odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Čipi TSMC so ključni sestavni deli za izdelke tehnoloških velikanov, kot sta Apple in Nvidia, uporabljajo pa se v vsem, od pametnih telefonov do naprednih raketnih sistemov. Analitiki poudarjajo, da tehnološka prevlad TSMC ne predstavlja le gospodarske moči, temveč deluje tudi kot t. i. silicijev ščit otoka. Slednji zagotavlja Tajvanu določeno stopnjo varnosti v luči napetih odnosov s Kitajsko, saj bi bila prekinitev dobave tako kritičnih komponent usodna za svetovno gospodarstvo. Proizvodnja najsodobnejših procesorjev na domačih tleh tako ostaja ključna strateška prednost Tajvana.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v Gelsenkirchnu na zahodu Nemčije izvedli obsežen in tehnološko dovršen rop lokalne hranilnice. Po navedbah nemške policije so roparji z uporabo velikega industrijskega svedra prevrtali steno trezorja, nato pa izpraznili približno 3000 varnostnih predalov. V njih so bili shranjeni gotovina, zlato in dragocen nakit, skupna škoda pa je po prvih ocenah preiskovalcev dosegla 30 milijonov evrov. Storilci so izkoristili mirno praznično obdobje, ko je bila banka zaprta, zato je njihovo dejanje ostalo neopaženo do ponovnega odprtja poslovalnice. Dogodek je v lokalni skupnosti sprožil val ogorčenja in strahu. V torek zjutraj se je pred poslopjem banke zbrala množica zaskrbljenih strank, ki so zahtevale informacije o svojih dragocenostih. Zaradi agresivnega vedenja nekaterih posameznikov in groženj uslužbencem je morala posredovati policija, banka pa je ostala zaprta iz varnostnih razlogov. Predstavnik banke Frank Krallmann je v izjavi za javnost poudaril, da so vsi vpleteni v šoku, saj je bilo izropanih več kot 95 odstotkov vseh najetih sefov. Policija nadaljuje z intenzivno preiskavo, storilci pa ostajajo na prostosti.