APDEJT.si

Predsednik Evropskega sveta, António Costa, je izjavil, da bo prihodnja širitev Evropske unije, ki vključuje Ukrajino, Moldavijo in države Zahodnega Balkana, ključna za krepitev geopolitičnega vpliva EU. Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je dejala, da naj bi Albanija zaključila pogajanja o vstopu v EU do konca leta 2027, Črna gora pa do leta 2026. Pogajanja z Ukrajino in Moldavijo bi se lahko zaključila do konca leta 2028. EU je Ukrajini in Moldaviji podelila status kandidatk poleti 2022.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Albanski premier Edi Rama se je na uradnem obisku v Haagu srečal z nizozemskim premierjem Dickom Schoofom. Rama je na Facebooku delil podrobnosti srečanja, ki je potekalo v premierjevi rezidenci. Poudarek pogovorov je bil na sporazumu o strateškem partnerstvu med Albanijo in Nizozemsko.

Albanija je na medvladni konferenci v Bruslju odprla še zadnji, šesti sklop pogajalskih poglavij v procesu približevanja Evropski uniji. Ta sklop obsega kmetijsko in kohezijsko politiko ter proračun, pri čemer med drugim zajema kmetijstvo, ribištvo in varnost hrane.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Albanija je v ponedeljek, 17. novembra, na sedmi medvladni konferenci v Bruslju odprla zadnje poglavje pogajanj z Evropsko unijo. Ta mejnik označuje odprtje vseh poglavij pogajanj v rekordnem času 12 mesecev. Odprto je bilo skupno poglavje "Kmetijstvo in kohezija". Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila velik napredek Albanije in dejala, da je EU njihova nova domovina.

Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za Al Jazeero izrazil prepričanje, da Rusija ne bo napadla nobene države članice Nata ali Evropske unije. Poudaril je, da je Nato pripravljen na morebitno rusko agresijo, in pozval Evropsko unijo, naj pripravi mirovni načrt za Ukrajino.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Nekdanji ameriški ambasador Christopher Hill je na sojenju voditeljem OVK v Haagu pričal o pregovorih v Rambouilletu in razkril, da je Hashim Thaçi zavračal sporazum, ker se je bal za svoje življenje. Hill je tudi dejal, da je ameriški ambasador Gelbard OVK označeval za teroriste.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Albanski forum je pisal ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Albanijo in Kosovom, ter zahteval zagotovljeno zastopanost Albancev v Skupščini Črne gore. Poudarjajo, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Nik Đeljošaj je opozoril na evropsko prakso, kjer imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji, ki predstavljata manj kot 0,5 odstotka prebivalstva, zagotovljenega poslanca. Hkrati je EU ponovno odprla vprašanje širitve, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

V Rimu je potekalo srečanje med albansko in italijansko vlado, kjer so podpisali 16 sporazumov o sodelovanju. Pedagog Geron Kamberi je srečanje označil za pomemben korak v odnosih med državama, pri čemer Italija podpira Albanijo na njeni poti v Evropsko unijo.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v sredo, 12. novembra, opravila spletni sestanek z 27 albanskimi ambasadorji, akreditiranimi v državah Evropske unije. V ospredju je bila nova faza koordinacije in sodelovanja za diplomatsko in nacionalno ofenzivo.

Albanski premier Edi Rama je na družbenih omrežjih delil fotografije s skupne seje albanske in italijanske vlade, ki je potekala v Rimu. Sejo je označil za zgodovinski trenutek v mednarodnih odnosih med državama.

Na mednarodnem splošnem gospodarskem sejmu "Tirana International Fair 2025" v Tirani se je na nacionalni stojnici Srbije predstavilo 13 srbskih podjetij. Predstavitev je organizirala Gospodarska zbornica Srbije in Razvojna agencija Srbije.

Albanija bo v ponedeljek odprla zadnji, šesti klaster v pogajanjih z Evropsko unijo. Država ima ambiciozne načrte glede članstva v Uniji in nadaljnjih korakih.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je izjavil, da ima lahko Bolgarija pomembno vlogo pri obnovi in gospodarskem razvoju Libanona. Libanonski predsednik Žozef Aun pa je dejal, da so sprejeli odločitve v zvezi s praktičnimi koraki za odprtje redne letalske linije med Bejrutom in Sofijo.

Belgija je napovedala zaprtje veleposlaništva v Bosni in Hercegovini v Sarajevu ter odprtje novega v Albaniji, v Tirani. Poleg Tirane bo Belgija odprla nova veleposlaništva še v Vindhuku, Muskatu in Taškentu. Informacija o zaprtju veleposlaništva v Sarajevu prihaja eno leto po tem, ko ga je Belgija odprla.

Ministrica Elisa Spiropali je leto 2026 označila za prelomnico v procesu evropske integracije Albanije. Med predstavitvijo proračuna je v parlamentu poudarila, da Albanija vstopa v odločilno fazo na poti v Evropsko unijo. Spiropali meni, da bo prihodnje leto ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve vodilo zgodovinsko misijo.