Ministrica za finance, Temenužka Petkova, je pred sejo proračunske komisije izjavila, da bo odločitev o izplačilu božičnih dodatkov odvisna od uspešnosti izvrševanja državnega proračuna. Poudarila je, da je predlagani proračun realen.
Paschal Donohoe, irski finančni minister in predsednik Evroskupine, je odstopil s položaja, da bi prevzel visoko funkcijo v Svetovni banki. Ta poteza je presenetljiva, saj je Donohoe ključno prispeval k urejanju irskih javnih financ. Njegov odhod odpira možnost, da bi španski minister za gospodarstvo Carlos Cuerpo kandidiral za vodilni položaj v Evroskupini.
Vodja DPS, Deljan Peevski, je zahteval od finančne ministrice Temenuške Petkove, da vlada zagotovi izplačilo božičnic za upokojence v višini 110 levov, kar je 10 levov več kot lani. Poslanci DPS so se odločili darovati svoje plače.
Mestna občina Sofija predlaga memorandum o sodelovanju za razvoj Naravnega parka Vitoša, ki vključuje obnovo in posodobitev žičnic, izboljšanje dostopa do gore ter izgradnjo trajnostne, okolju prijazne infrastrukture. Dokument je naslovljen na ključne državne institucije in zainteresirane strani, med njimi Ministrski svet, ministrstva za kmetijstvo, okolje, šport, agencijo za gozdove, direkcijo Naravnega parka Vitoša in podjetje Vitoša Ski AD. Občina se zavezuje k izboljšanju dostopa do Vitoše.
Predsednik Bolgarije Rumen Radev je izdal odlok o imenovanju Svetlana Hristova Stoeva za bolgarskega veleposlanika v Švici s sedežem v Bernu. Odlok je bil objavljen v izredni izdaji državnega glasila. Hkrati je bil Radi Dragnev Najdenov razrešen s položaja veleposlanika v Švici. V preteklosti so bili imenovani tudi novi veleposlaniki v Armeniji, Braziliji, Katarju, Belgiji in na Nizozemskem.
.jpg!Large.jpg)
Švicarsko podjetje Gunvor je umaknilo svojo ponudbo za nakup mednarodnih sredstev ruske naftne družbe Lukoil, potem ko so ZDA izjavile, da ne bodo odobrile te transakcije. Ameriško ministrstvo za finance je objavilo, da Gunvor ne bo dobil dovoljenja za upravljanje in ustvarjanje dobička, dokler Putin nadaljuje z »nesmiselnim ubijanjem«. Ta poteza postavlja pod vprašaj pričakovani konec Lukoilovega monopola na trgu goriv.
Bolgarski poslanci so sprejeli spremembe Zakona o elektronskih komunikacijah, ki potrošnikom omogočajo prekinitev pogodb za mobilne storitve ob spremembi pogojev, ki jih predhodno napovejo mobilni operaterji, brez dodatnih stroškov. Sprememba je del prizadevanj za popolno izvajanje Aktov o digitalnih storitvah in evropskih predpisov o enotnem trgu digitalnih storitev. Potrošnik se bo lahko odpovedal pogodbi ob vsaki indeksaciji cene.
Madžarski minister za zunanje zadeve, Peter Szijjártó, je izjavil, da bi madžarska naftna družba MOL lahko prevzela del Naftne industrije Srbije (NIS), ki je pod sankcijami ZDA zaradi ruskega lastništva.
Premier Rosen Željazkov je dejal, da bodo božični dodatki za upokojence odvisni od izvrševanja proračuna. Željazkov tega ni podrobneje pojasnil, izjavo pa je dal ob prihodu na dogodek "Zdravniki, ki jim zaupamo", ki ga je organizirala medijska platforma "24 ur". Dogodka se je udeležil tudi minister za zdravje Silvi Kirilov.
Namestnica župana Snežana Apostolova je 17. novembra prevzela funkcijo županje Varne. Pooblastilo ji je izdal župan Blagomir Kocev na podlagi 39. člena, 2. odstavka Zakona o lokalni samoupravi, sporočajo iz občine.
Predsednik Bolgarije, Rumen Radev, bo japonskemu veleposlaniku v Bolgariji, Hisašiju Mičigamiju, podelil red "Madarski konjenik" prve stopnje. Odlikovanje je namenjeno za njegove zasluge pri razvoju dvostranskih odnosov med državama. Slovesnost bo potekala v grbovni dvorani predsedništva. Radev je ob srečanju z japonskim parlamentarnim namestnikom ministra za obrambo Jozo Kanekom izpostavil, da je Japonska prednostni partner in prijatelj Bolgarije v vzhodni Aziji.
Bolgarija naj bi zaradi sankcij Evropske unije proti Rusiji izgubila med 15 in 20 milijardami evrov, je izjavil poslanec in vodja stranke "Veličie" Ivelin Mihajlov.
Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.
Bolgarski parlament je sprejel zakon, ki državi omogoča prevzem nadzora nad rafinerijo ruske skupine Lukoil v Burgasu. Razlog za to so sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti ruskemu naftnemu gigantu. Cilj Bolgarije je zaščititi obrat pred ameriškimi sankcijami in ga potencialno prodati novemu lastniku. Rafinerija v Burgasu je edina v državi in ključni del Lukoilovega poslovanja.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.
Vodja stranke DPS, Deljan Pejevski, je izjavil, da deluje izključno v skladu z zakonom. Dodal je, da so britanske sankcije uvedene kot podpora ameriškim sankcijam in da bo po končanem postopku pritožbe zoper ameriške sankcije zaključen tudi postopek v zvezi z britanskimi sankcijami. Izjava je bila podana novinarjem.
Češki kriminalisti so v mednarodni akciji, ki je potekala v več državah, aretirali in obtožili šestnajst ljudi, osumljenih obsežne trgovine z drogami. Organizirana skupina je tihotapila pervitin iz Egipta v Češko s pomočjo kurirjev v prtljagi na turističnih letih. Skupino sta vodila Čeh in tujec, ki sta skupaj sodelovala pri proizvodnji metamfetamina v Češki, Moldaviji, Poljski, Egiptu in na Madžarskem.
Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.
Bolgarske oblasti izvajajo inšpekcije in uvajajo varnostne ukrepe v rafineriji nafte v Burgasu, ki je v lasti ruskega proizvajalca Lukoil, da bi zaščitile kritično infrastrukturo. Premier Rosen Jelyazkov je v ponedeljek sporočil, da se vlada pripravlja prevzeti nadzor nad lokacijo. Prejšnji teden je Bolgarija sprejela spremembe zakonodaje, ki ji to omogočajo.
Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.
Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.
Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.
Bolgarija si prizadeva preprečiti zaprtje svoje edine rafinerije nafte, ki je v lasti ruskega podjetja Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije. Bolgarski parlament je sprejel pravne spremembe, ki vladi omogočajo večji nadzor nad rafinerijo Burgas na obali Črnega morja.
Bolgarija pripravlja zakonodajne spremembe, ki ji bodo omogočile prevzem nadzora nad rafinerijo Lukoil v Burgasu, ki je pod sankcijami. Cilj je prodati rafinerijo novemu lastniku in jo zaščititi pred ameriškimi sankcijami. Romunija naj bi sprejela podobno odločitev glede lastne rafinerije.
Nekdanji sopredsednik Demokratične Bolgarije Hristo Ivanov je zanikal trditve voditelja GERB Bojka Borisova, da je sodeloval v pogovorih o morebitni odpravi sankcij proti Delyanu Peevskemu. Borisov je dejal, da je o tej temi govoril z ameriškimi predstavniki in Davidom Cameronom, ter da so o tem večkrat razpravljali s Kirilom Petkovom, Asenom Vassilevom in Hristom Ivanovom. Borisov meni, da so sankcije proti Peevskemu nepravične.
Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da mednarodna energetska skupina Gunvor Group ne bo prejela licence za poslovanje, dokler bo trajal konflikt v Ukrajini. ZDA med trajanjem konflikta ne bodo izdale licenc podjetju Gunvor.
V Surgutu je izbruhnil požar, v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi otroci. Tožilstvo Hanti-Mansijskega avtonomnega okrožja je sprožilo preiskavo, preiskovalni odbor pa je uvedel kazenski postopek.
Ruska naftna družba Lukoil je sporočila, da se pogovarja z več potencialnimi kupci o prodaji svojega mednarodnega premoženja. Transakcija bo objavljena, ko bodo doseženi končni dogovori in pridobljena potrebna regulativna dovoljenja.
Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.
Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.
Romunija in Bolgarija si prizadevata preprečiti zaprtje rafinerij Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije proti ruskim lastnikom. Washingtonova odločitev o sankcioniranju podjetij Lukoil in Rosneft je povzročila težave v več evropskih državah, ki želijo preprečiti prekinitev dobave goriva. Romunija razmišlja o zahtevi za preložitev sankcij.
Posebna preiskovalna skupina Kim Gun-hee naj bi zahtevala pripor za predsednika družbe WelBTec zaradi suma napihovanja delnic z lažnimi trditvami o sodelovanju pri obnovi Ukrajine. Ljudska moč je trdila, da je zavrnitev pripornih nalogov za Hwang Kyo-ahana in Park Sung-jae dokazala neutemeljenost preiskave posebne preiskovalne skupine. Posebni preiskovalec za primer smrti marinca Chaeja bo 16. julija v zaporu obiskal nekdanjega predsednika Yoon Suk-yeola in ga zaslišal kot osumljenca. Nekdanji direktor NIS Cho Tae-yong se je udeležil prvega zaslišanja s strani posebne preiskovalne skupine, potem ko je bil aretiran zaradi suma kršitve zakona o nacionalni obveščevalni službi med izrednim stanjem 12. decembra. No Man-seok, odhajajoči vršilec dolžnosti generalnega tožilca, je priznal, da ni uspel prepričljivo komunicirati glede opustitve pritožbe v primeru Daejang-dong.
Bundestagska predsednica Julia Klöckner (CDU) je Nemčijo označila za 'bordel Evrope' in pozvala k strožji zaščiti prostitutk. Kritična je do trenutne zakonodaje, ki po njenem mnenju ne zagotavlja zadostne varnosti. Predlaga prenovo zakona o zaščiti prostitutk in se želi zgledovati po zakonodaji drugih držav.
Strokovnjaki za letalstvo menijo, da se je turško vojaško letalo C-130, ki je strmoglavilo v Gruziji, verjetno razletelo v zraku. Posadka naj bi poskušala pripraviti letalo za zasilni pristanek. Turško obrambno ministrstvo je objavilo imena vseh 20 žrtev.
Iz Demokratične Bolgarije (DB) so zanikali trditve, da bi se Hristo Ivanov srečal z Bojkom Borisovim in Deljanom Peevskim glede izbrisa Peevskega s seznama Magnitski. Ivajlo Mirčev je poudaril, da Ivanov ni bil prisoten na nobenem srečanju, kjer bi se razpravljalo o "čiščenju" Peevskega.
Kancelarko Rachel Reeves pozivajo k dvigu davkov srednjemu razredu, da bi zapolnila 50 milijard funtov veliko proračunsko luknjo. Nacionalni inštitut za ekonomske in socialne raziskave (NIESR) predvideva, da bo Reevesova morala uvesti najmanj 2-peni povišanje osnovne stopnje dohodnine. Inštitut opozarja, da je dolg Združenega kraljestva nevzdržen in da bo Reevesova morala doseči primarne proračunske presežke. Reevesova je tudi izjavila, da bi njena morebitna odstopitev povzročila gospodarski zlom države.
V Jekaterinburgu se povečuje število zasebnih šol, ki ponujajo individualiziran pristop z majhnimi razredi (do 12 učencev), opuščajo ocenjevanje in uvajajo lastne predmete in metode poučevanja. Ta trend odraža nezadovoljstvo nekaterih staršev in učiteljev z modernim pristopom k izobraževanju.
V Sarajevu je potekal 14. Forum Donavske strategije EU, kjer so se srečali voditelji držav, ki ležijo na porečju reke Donave in tistih, ki mejijo nanje, ter predstavniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila krepitev sodelovanja v regiji.
Bolgarska policija je v specializirani operaciji aretirala organizirano kriminalno skupino, ki je tihotapila migrante do srbske meje. Skupina je za prevoz zaračunavala med 3000 in 5000 evrov na osebo. Aretiranih je bilo pet oseb, ena ženska in štirje moški, stari med 21 in 33 let. Vsi so brezposelni, štirje pa so bili že obsojeni za tihotapljenje migrantov.
Bolgarsko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje zaradi incidenta, ki se je zgodil 4. novembra 2025 v Đakovici na Kosovu, kjer je bil huje ranjen bolgarski državljan, zaposlen v pisarni Evropske unije v državi. Preiskava o poskusu umora je v teku.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.
Francoska nacionalna skupščina je zavrnila predlog vlade o odpravi 10-odstotne davčne olajšave za upokojence v okviru obravnave državnega proračuna. Predlog, ki bi povečal davke upokojencem, je bil zavrnjen kljub pozivom k splošnim naporom za uravnoteženje proračuna. Poslanci so se odločili za ohranitev te davčne olajšave, ki je tretja največja davčna niša v državi.
Podpredsednica Bolgarije, Iliana Jotova, je opozorila, da je prihodnost rafinerije Lukoil v Bolgariji vprašanje nacionalnega pomena, ki zahteva nacionalno soglasje. Po njenih besedah bi morebitna izguba rafinerije Bolgarijo spravila v izjemno težek položaj.
Grški minister za infrastrukturo in promet, Chrístos Dímás, je na gospodarskem forumu Delphi v Torontu poudaril stabilno rast grškega gospodarstva ter strateške naložbe v infrastrukturo in promet. Dímás je predstavil podatke o uspešnosti grškega gospodarstva v zadnjih letih, ki prekaša povprečje Evropske unije v rasti in zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa ohranja pozitivno fiskalno sliko in izboljšuje investicijsko klimo. Poudaril je, da se je podoba Grčije na mednarodnih trgih korenito spremenila.
Bolgarski parlament je z 111 glasovi za ustanovil ad-hoc komisijo, ki bo preiskovala dejavnosti Georgea Sorosa in njegovega sina Alexandra Sorosa ter njunih fundacij v državi. Komisija bo preučila financiranje bolgarskih posameznikov, pravnih oseb in nevladnih organizacij ter njihove povezave s političnimi strankami, sodniki, izobraževalnimi ustanovami, mediji, poslovnimi strukturami in državnimi organi. Pobudo za ustanovitev komisije je podala stranka DPS-Novo obdobje, podprle pa so jo tudi stranke Vazrazhdane, Bolgarska socialistična stranka, ITN, MECH, Velichie in neodvisni poslanci.
Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je sporočila, da so ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) poslali zahtevo ameriškemu OFAC-u za podaljšanje licence za delo. Zahteva temelji na pogovorih s tretjo stranjo o prepustitvi nadzora nad podjetjem.
Nacionalni svet stranke 'Nadaljujemo spremembo' je izbral Nikolaja Denkova za podpredsednika stranke, so sporočili iz te politične formacije.
Bolgarsko zunanje ministrstvo je pozvalo Rusijo, naj preneha z nedopustnimi dejanji motenja satelitskih signalov evropskih držav. V objavi na platformi "X" so poudarili, da Rusija s tem ogroža kritično infrastrukturo in storitve v Evropi. Pred prihajajočim srečanjem Sveta za radioregulacije (RRB) Mednarodne zveze za telekomunikacije, ki bo potekalo med 10. in 14. novembrom, Bolgarija obsoja ta dejanja in poziva k njihovi ustavitvi. Evropski komisar za obrambo, Andrius Kubilius, je že septembra napovedal, da bo Evropska unija razmestila dodatne.
Predsednik Petr Pavel se bo na sredinem srečanju s kandidatom za premierja Andrejem Babišem pogovarjal o njegovem navzkrižju interesov in programski izjavi nove vlade. Pavel želi, da Babiš javno pojasni, kako bo rešil to vprašanje še pred imenovanjem, kar bi lahko povzročilo konflikt med njima.
Bolgarski parlament je dokončno potrdil spremembe zakonodaje, ki uvajajo zunanjo upravo nad naftno-predelovalnimi sredstvi družbe Lukoil v državi. Odločitev je bila sprejeta v drugem, končnem branju.