APDEJT.si

Rusko naftno podjetje Lukoil je poslalo pismo finskemu državnemu vrhu, vsebina pisma ni javno znana. Podrobnosti o vsebini in razlogih za pismo niso bile razkrite.

Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je podpisala sporazum z Kanado in Finsko o krepitvi obrambe na Arktiki. Pakt, imenovan 'ICE Pact', vključuje gradnjo dodatnih 11 ledolomilcev za ZDA in Kanado, s ciljem nasprotovati naraščajoči grožnji Kitajske v tem območju in okrepiti kolektivno obrambo.

Finska bo za financiranje obrambnih naložb uporabila milijardo evrov iz instrumenta EU za skupni dolg. Premier Petteri Orpo je izjavil, da bo to okrepilo finsko obrambno industrijo in s tem nacionalno varnost. Sredstva bodo namenjena posodobitvi in krepitvi obrambnih zmogljivosti države.

Finska se bo po poročanju Purra HSlle verjetno znašla pod nadzorom Evropske unije. Razlogi za to odločitev niso podrobneje specificirani v podanem povzetku.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo odločitve Evropske unije glede usode 210 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, upoštevati interese Belgije, kjer se nahaja večina teh sredstev na platformi Euroclear. Stubb se ne strinja s pritiski na Belgijo glede tega vprašanja. Evropska komisija medtem išče alternative za financiranje Ukrajine, saj se zaveda, da ni realnih nadomestil za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Razmišljajo o posojilu za Ukrajino, zavarovanem z ruskim premoženjem v Belgiji.

Finska državna agencija bo še naprej omogočala delo na daljavo, saj priporočila ministrstva niso obvezna. Na primer, davčna uprava je močno zmanjšala svojo mrežo poslovalnic, zato je lahko pot na delo dolga tudi več sto kilometrov.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da bo Evropa prej ali slej morala začeti neposredne pogovore z Rusijo. Stubb je mnenje izrazil za Politico.

Nekateri finski državljani so poročali, da so med telefonskimi klici v Rusijo slišali neznane moške glasove, ki so v ruščini postavljali vprašanja. Finski mediji poročajo, da so klicatelji izrazili zaskrbljenost zaradi teh nenavadnih dogodkov.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.

Na Finskem se je na poligonu Rovajärvi v vzhodni Laponski, približno 100 kilometrov od ruske meje, začela obsežna artilerijska vaja Northern Strike 225. V vaji sodeluje 2.200 vojakov in 500 enot tehnike, med njimi tudi enota iz Poljske. Cilj vaje je preverjanje delovanja artilerije v zgodnjih zimskih razmerah ter usklajevanje različnih ravni vojaškega poveljevanja.

Na Finskem naj bi prišlo do sprememb zakonodaje na področju socialnega varstva, ki bi omogočile obsežnejši tehnični nadzor nad starejšimi osebami. Predlog zakona predvideva, da v nekaterih primerih za izvajanje nadzora ne bi bilo potrebno soglasje posameznika.

Donald Trump je izrazil mnenje, da Južna Afrika ne bi smela biti del skupine G20. Vrh G20 bo potekal 22. in 23. novembra v Johannesburgu.

Poleg funkcije ministra za socialo in zdravje je Mauri Miettinen v 90. letih služil tudi kot guverner province Kymen.

Finski predsednik Alexander Stubb je za Associated Press izjavil, da je premirje v Ukrajini malo verjetno pred pomladjo. Kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu je pozval evropske zaveznike, naj ohranijo podporo Ukrajini.

Nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö, ki je dolgo časa vzdrževal stike s predsednikom Kremlja, Vladimirjem Putinom, poziva evropske voditelje k neposrednim pogovorom z Rusijo. Po ruski invaziji na Ukrajino je namreč popeljal Finsko v NATO.

Finska zunanja ministrica Elina Valtonen meni, da Rusija ne kaže znakov resnične želje po končanju agresorske vojne v Ukrajini. Njena izjava sledi pobudi finskega predsednika Niinistöja za odprtje pogovorov z Rusijo, vendar Valtonen poudarja, da ne želi "pogovorov samo zaradi pogovorov".

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.

Ukrajina si prizadeva obnoviti izmenjavo ujetnikov z Rusijo, pri čemer naj bi se domov vrnilo do 1200 ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo priprave, pri čemer posredujeta Turčija in Združeni arabski emirati. Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da je prekinitev ognja v letošnjem letu malo verjetna.

Ameriški strateški bombnik B-52H Stratofortress je med vadbenim poletom nad Finsko vadil napade na cilje na poligonu Sotinpuro, ki se nahaja blizu ruske meje. Po tem je vstopil v estonski zračni prostor in se približal ruski meji na razdaljo približno 50 km. Ta poteza naj bi okrepila prisotnost Nata na vzhodnem krilu.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da je do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom blizu. Po njegovih besedah naj bi državi uskladili le še "eno ali dve vprašanji", preden bo srečanje v Budimpešti mogoče. Orban je tudi izrazil pripravljenost na telefonski pogovor s Putinom glede organizacije vrha.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Južnoafriška vlada je napovedala preiskavo o tem, kako je bilo 17 njenih državljanov prevaranih, da so se pridružili kot plačanci v vojni med Rusijo in Ukrajino. Državljani so zaprosili za pomoč pri pobegu iz konflikta.

Finski lovci F/A-18 Hornet so začeli izvajati vadbene lete v regijah blizu ruske meje, poroča lokalni časopis Iisalmen Sanomat. Aktivnosti potekajo v času povečanih napetosti v regiji.

Finska je z jedrsko energijo in obnovljivimi viri skoraj popolnoma prekinila uvoz energentov iz Rusije. Kljub temu pa je država še vedno odvisna od svojega vzhodnega soseda v nekaterih pogledih. Podzemni jedrski 'trezor' v državi članici Nata, 450 metrov pod zemljo, igra ključno vlogo pri zagotavljanju energetske neodvisnosti.

Finski predsednik Alexander Stubb je izrazil dvom o možnosti premirja v Ukrajini v letošnjem letu. Kljub temu poudarja nujnost nadaljevanja pomoči Ukrajini, da bi ta lahko branila svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.

Finski predsednik Sauli Niinistö je v intervjuju pozval Evropo, naj se o varnostnih vprašanjih pogovarja neposredno z Rusijo, podobno kot to počne ameriški predsednik Trump. Opozoril je, da se Evropa ne bi smela prepustiti vlogi območja, kjer si velike sile delijo vpliv, in izpostavil potrebo po izobraževanju o varnosti v šolah.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj ustavi napade na rusko ozemlje in se vrne k diplomatskim pogajanjem. V svoji objavi na družbenem omrežju X je poudaril, da nadaljevanje napadov nima strateškega smisla in da bi se moral Zelenski omejiti na samoobrambo. Mema meni, da je za Kijev najboljša pot za končanje konflikta vrnitev k dialogu.

Finska policija preiskuje tri moške kurdskega porekla zaradi suma financiranja kurdske organizacije PKK, ki je označena kot teroristična. Policija je zahtevala pripor za osumljence.

V Kareliji v Rusiji je med načrtovanim vadbenim poletom strmoglavilo vojaško letalo Su-30. Oba pilota sta umrla. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo nesrečo in smrt posadke. Artur Parfenčikov, vodja republike, je potrdil informacije in dodal, da so reševalne službe že na poti na območje nesreče.

Glavni izvršni direktor družbe Gunvor, Torbjørn Tørnqvist, je opozoril, da bi propad načrtovanega prevzema hčerinske družbe Lukoil International GmbH, ki je v lasti Lukoila in ima prekomorske posle, lahko povzročil izgubo delovnih mest in motnje v dobavi goriva v evropskih državah. Tørnqvist je poudaril, da bi neuspeh posla, ki ga v dveh tednih ni mogoče zaključiti, lahko paraliziral mednarodne operacije Lukoila in resno ogrozil številna delovna mesta ter naftno-predelovalne zmogljivosti.

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Alexander Stubb, novi finski predsednik, slovi po svojem političnem talentu in dobrih golfskih sposobnostih. Posebej izstopa njegov tesen odnos z Donaldom Trumpom. Kot vodilni glas v Evropi, Stubb igra ključno vlogo tudi pri odnosih z Rusijo.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.

V preteklem volilnem obdobju je bilo finskemu parlamentu predloženih rekordno število državljanskih pobud. V tem mandatu je tempo nekoliko upadel, vendar je po poročanju še vedno možnost za spremembe.

V medicinski praksi se dogajajo resne napake, kot so operacije na napačnem mestu na telesu pacienta. Čeprav bi morala biti medicina natančna, se tovrstne situacije še vedno pojavljajo. Članek izpostavlja, da se takšne napake lahko zgodijo med rutinskimi operacijami.

Prebivalci Finske so se zaradi naraščajoče zaskrbljenosti glede morebitnega konflikta z Rusijo začeli spominjati na obstoj obsežne mreže zaklonišč v državi, poroča The New York Times. Zaradi 'grožnje' iz Rusije naj bi v državi zavladala panika.

Kremlj se je odzval na izjave finskega predsednika Alexandra Stubba o morebitni obnovitvi dialoga med Rusijo in Evropo. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izrazil strinjanje, da bo do dialoga med Rusijo in Evropo prej ali slej prišlo, vendar je poudaril, da je zaenkrat preuranjeno sklepati o odnosih med Rusijo in EU na podlagi ene same izjave. Kljub temu je Peskov dejal, da je Stubbovo stališče nenavadno glede na njegovo preteklo "jastrebovsko-militaristično" držo.

Evropska ministrica Claudia Plakolm (ÖVP) in njen finski kolega Joakim Strand sta v četrtek na Dunaju izrazila optimizem glede možnosti uporabe ruskega premoženja v EU za pomoč Ukrajini. Strand je poudaril, da Finska to jasno podpira in upa na rešitev na decembrskem vrhu EU. Plakolm je dodala, da je pomembno najti zanesljivo rešitev, ki bo upoštevala tudi razmere v Belgiji.

Finsko sodišče je aretiralo tri moške iz Ruokolahtija, osumljene financiranja teroristične skupine. Osrednja kriminalistična policija ni razkrila, katero skupino naj bi moški financirali. Med osumljenci je tudi moški, za katerega je Turčija lani zahtevala izročitev zaradi suma članstva v teroristični organizaciji.

Poslanca državne dume Anatolija Voronovskega, ki mu bodo morda odvzeli poslansko imuniteto, sumijo korupcije. Predsednik komisije državne dume za mandatna vprašanja, Otar Aršba, je dejal, da je Voronovski pripravljen sodelovati v preiskavi.

Na Finskem načrtujejo ustanovitev policijske rezerve, ki bi jo sestavljalo med 400 in 500 ljudi. Cilj te rezerve je okrepiti policijske sile in zagotoviti dodatno varnost v državi. Rezerva bo namenjena za pomoč pri različnih nalogah, vključno z nadzorom javnega reda in miru ter odzivanjem na izredne dogodke.

Finski politik Ano Turtiainen je po poročanju medijev zaprosil za azil v Rusiji. Turtiainen, znan po svojih kontroverznih stališčih, naj bi se za ta korak odločil zaradi političnega prepričanja.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da Vladimir Putin ni prejel sporočil od Donalda Trumpa preko Kasima-Žomarta Tokajeva, ki je bil prejšnji teden v ZDA. Prav tako je dejal, da nobena stran ni zavrnila dogovorov, doseženih med Putinom in Trumpom v Anchorageu, ki ostajajo glavna tema stikov med Rusijo in ZDA.