Neznan turist, ki je v dneh pred prazniki potoval skozi regijo Lyon, je v kraju Vénissieux dosegel nepričakovan življenjski preobrat. Med postankom v lokalni trafiki, kjer si je privoščil kavo, je kupil srečko Millionnaire in z njo osvojil glavni dobitek v višini enega milijona evrov. Srečni dobitnik je svojo srečo preizkusil v objektu tabac-presse, ki poleg tobačnih izdelkov in tiska ponuja tudi igre na srečo. Dogodek je vzbudil precejšnjo pozornost v lokalnem okolju, saj gre za redek primer tako visokega dobitka na srečki, kupljeni med mimovhodom. Turist se je v regiji ustavil le za kratek čas, a je kraj zapustil kot milijonar. Identiteta srečneža ostaja anonimna, lokalni prebivalci in lastniki lokala pa dogodek opisujejo kot nenavaden in izjemen praznični čudež, ki se je zgodil sredi rutinskega opravka.

Alžirski parlament je sprejel zakon, ki francosko kolonialno vladavino razglaša za zločin. Nova zakonodaja poziva k reparacijam in uradnemu opravičilu, kar je Macron do sedaj zavračal.

Po vsem svetu so množice z ognjemeti, bobnanjem in uličnimi festivali proslavile prihod novega leta 2026. Praznovanja so potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, ponekod pa so bila zasenčena z žalostjo.

Pariško sodišče je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek družbenih omrežij širili zlonamerne teorije zarote, da se je soproga predsednika Emmanuela Macrona rodila kot moški, ter podajali transfobične in seksistične komentarje. Poleg tega so namigovali na pedofilijo, kar se nanaša na starostno razliko med zakoncema Macron. Sodišče je večini izreklo pogojne zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev, s čimer je pravno sankcioniralo orkestrirano kampanjo dezinformacij. Postopek je pokazal na resnost spletnega nasilja in širjenja lažnih trditev, ki posegajo v dostojanstvo posameznika. Izrečene kazni so jasen signal francoskega pravosodja proti širjenju škodljivih spletnih vsebin in teorij zarote, ki so se v zadnjih letih močno razširile.

Francoska vremenska služba Météo-France je za sredo izdala oranžno opozorilo zaradi sneženja in poledice za 38 departmajev, ki se raztezajo od regije Poitou-Charentes do belgijske meje, vključno z departmajem Allier in širšim območjem Pariza. Meteorologi napovedujejo, da bo zapadlo od tri do sedem centimetrov snega, v Ardenih pa lokalno celo do 15 centimetrov. Poleg sneženja oblasti opozarjajo tudi na nevarnost podhlajenega dežja in poledice, kar bo povzročilo precejšnje težave v prometu in na cestni infrastrukturi. Prebivalce prizadetih območij, predvsem v osrednji in zahodni Franciji, so pozvali k skrajni previdnosti pri gibanju na prostem in uporabi motornih vozil. Pričakovani vremenski pogoji so del širšega hladnega vala, ki je zajel državo in že povzroča zastoje. Lokalne oblasti v departmaju Allier so posebej izpostavile, da se razmere zaostrujejo od sredine dneva dalje, medtem ko se drugod po državi pripravljajo na nadaljevanje prometnega kaosa, ki ga povzročajo zimske razmere.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke, mlajše od 15 let, ki naj bi stopila v veljavo z naslednjim šolskim letom. Predsednik Emmanuel Macron je ta ukrep izpostavil kot eno izmed prednostnih nalog svoje administracije, namenjeno zaščiti mladoletnikov pred negativnimi vplivi spletnih platform. Zakonski predlog, ki bo v kratkem predložen v parlamentarno obravnavo, sledi zgledu Avstralije, ki je podobno omejitev sprejela v začetku decembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalno izpostavljenost mladostnikov v kritičnih letih razvoja. Francoski zakonodajalci se s tem vprašanjem spopadajo zaradi naraščajočih skrbi glede duševnega zdravja mladih in varnosti na spletu. Če bo zakon potrjen, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako nizko starostno mejo za dostop do digitalnih omrežij, kar bi lahko služilo kot model za širšo evropsko regulacijo tega področja.

Francoska vlada je sprejela nove predpise, po katerih bodo morali tujci, ki si želijo pridobiti dovoljenje za dolgotrajno bivanje v državi, od 1. januarja 2026 dalje opraviti preizkusa iz državljanskih vsebin in znanja francoskega jezika. Novi pogoji so del širše strategije za integracijo priseljencev v francosko družbo, saj bodo morali prosilci s testi dokazati poznavanje temeljnih vrednot republike ter določeno stopnjo jezikovne kompetence. Ukrep bo neposredno vplival na vse državljane tretjih držav, ki zaprosijo za večletna dovoljenja za prebivanje. Do sedaj so bili ti pogoji manj strogi, po novem pa bo uspešno opravljen izpit obvezen pogoj za odobritev vloge. Francoske oblasti s tem korakom sledijo zgledu nekaterih drugih evropskih držav, ki so že uvedle podobne integracijske pogoje za priseljence.

Francoska prestolnica Pariz in severni deli države so se v ponedeljek, 5. januarja 2025, soočili z intenzivnim sneženjem, ki je povzročilo precejšnje zastoje v cestnem in zračnem prometu. Nacionalna vremenska služba Météo-France je zaradi snežnih razmer izdala oranžni alarm za 26 departmajev, vključno s širšo pariško regijo. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je uprava za civilno letalstvo letalske prevoznike pozvala k odpovedi približno 15 odstotkov načrtovanih letov z letališč Charles de Gaulle in Orly. Kljub logističnim težavam in nevšečnostim na avtocestah v Normandiji je snežna odeja prinesla tudi nevsakdanje prizore. V priljubljeni pariški četrti Montmartre so prebivalci in obiskovalci izkoristili zasnežene strme ulice in stopnice pred baziliko Sacré-Cœur za smučanje in deskanje na snegu. Številni posnetki Parižanov, ki so mestno četrt spremenili v improvizirano smučišče, so hitro preplavili družbena omrežja in ponudili redko vizualno podobo zasneženega mesta luči. Policija in lokalne oblasti so ob tem pozvale k previdnosti pri gibanju na prostem.

Zaradi mrzlega vala v Franciji nevladne organizacije opozarjajo na težak položaj brezdomcev. Po podatkih zveze FAS decembra 7.000 ljudi, med njimi 2.000 otrok, ni dobilo nujne nastanitve in je spalo na ulici.

Novi članki potrjujejo, da pariški prodajalci rabljenih knjig (bouquinistes) že 475 let ohranjajo tradicijo ob bregovih Sene, kljub izzivom digitalne dobe. Delo ponuja fleksibilen urnik, samostojnost in razgled na Notre Dame.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili prekinitev oskrbe z električno energijo za več sto tisoč ljudi. Zelenski je izrazil optimizem glede možnosti za mir, medtem ko je Trump dejal, da je dogovor bližje kot kdaj koli prej, vendar preboj ni bil dosežen. Rusija je medtem okrepila napade na Ukrajino, kar po mnenju Zelenskega kaže, da Moskva ne želi miru.

Po požaru v Crans-Montani svojci v bolečini čakajo na identifikacijo žrtev. Medtem je policija identificirala še 16 trupel, vključno s 14-letnim dekletom. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti dvema upravljavcema bara Le Constellation. Pogrešana je tudi nekdanja učenka britanske šole, Charlotte Niddam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Pariško tožilstvo je sprožilo preiskavo zoper britansko spletno stran "Little sex dolls", ki jo obtožujejo prodaje seksualnih lutk z videzom otrok. Preiskava je bila odprta po prijavi visoke komisarke za otroke, Sarah El Haïry, in opozorilih združenja Mouv'Enfants. Ta primer je že peta preiskava, ki jo je pariško tožilstvo odprlo proti spletnim platformam zaradi suma pedopornografije. Preiskave potekajo tudi proti platformam Shein, AliExpress, Temu in Wish.

V večjih evropskih mestih so med praznovanjem silvestrovega zabeležili številne incidente, v katerih so posamezne skupine s pirotehničnimi sredstvi napadale pripadnike policije, reševalnih služb in gasilcev. Poročila navajajo, da je bila ob tem povzročena precejšnja materialna škoda, vendar pa so nekateri viri dogajanje interpretirali predvsem skozi prizmo verskih in ideoloških motivov. Navedbe o organiziranem delovanju migrantskih skupin z namenom preprečevanja praznovanja so se razširile predvsem prek družbenih omrežij, kjer so uporabniki izpostavljali varnostna tveganja v urbanih središčih. Kljub povečani prisotnosti varnostnih sil v prestolnicah, kot so Berlin, Pariz in Dunaj, so reševalne ekipe poročale o oteženem delu na terenu zaradi uporabe nevarnih eksplozivnih sredstev. Dogodki so sprožili javno razpravo o varnostnih politikah in integraciji v evropskih družbah, pri čemer so določeni mediji dogajanje opisali kot neposreden napad na evropske vrednote in tradicijo. Policijske uprave so po incidentih opravile večje število aretacij, preiskave o povzročiteljih škode pa še potekajo.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Švicarska kantonalna policija je zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v četrtek izbruhnil v priljubljenem lokalu v smučarskem središču Crans Montana. Po navedbah preiskovalcev se je tragedija zgodila sredi novoletne zabave, ko je ogenj hitro zajel prostore, polne obiskovalcev. Med žrtvami je bilo ugotovljeno veliko število mladoletnih oseb, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara komaj 14 let. Policija in forenzični izvedenci so delali neprekinjeno, da bi potrdili identiteto vseh pokojnih, med katerimi prevladujejo švicarski državljani. Oblasti trenutno še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, medtem ko se lokalna skupnost in turisti spopadajo s posledicami ene najhujših nesreč v tem delu Švice v zadnjih letih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, medtem ko se nadaljuje zbiranje dokazov o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov v objektu.

V Evropi se povečuje število napadov na kristjane. Po podatkih Evropskega centra za pravo in pravosodje (ECLJ) so leta 2024 zabeležili 2211 primerov agresije, med njimi 274 primerov fizičnega nasilja. Sovražnost do kristjanov se kaže v različnih oblikah, kot so vandalizem, požigi, profanacije in diskriminacija. Poročilo tudi razkriva, da se število prijavljenih primerov pogosto podcenjuje in da javne institucije ne ustrezno reagirajo. Islamski skrajneži in levičarski ekstremisti pogosto delujejo skupaj pri napadih na kristjane.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Število žensk, ki jih ubijejo njihovi partnerji ali nekdanji partnerji, je predmet razprav med feminističnimi združenji in oblastmi v Franciji. Razlog za to je, da obstaja več načinov za beleženje nasilja, ki ga doživljajo ženske.

Francoska vlada je napovedala uvedbo strožjih pogojev za državljane držav zunaj Evropske unije, ki želijo pridobiti dovoljenje za prebivanje v državi. Novi ukrepi, ki jih je podprl notranji minister Bruno Retailleau, vključujejo obvezen izpit iz civilnih znanj in preizkus znanja francoskega jezika. Te zahteve so del širšega okvira t.i. pogodbe o republiški integraciji (CIR), ki je bila sprejeta januarja 2024, z namenom zagotavljanja boljše asimilacije tujcev v francosko družbo. Spremembe, ki bodo začele veljati s 1. januarjem, se osredotočajo na preverjanje poznavanja vrednot Francoske republike in jezikovne kompetence, kar bo ključni pogoj za odobritev prošenj. Minister Retailleau je poudaril, da so novi kriteriji nujni za ohranjanje družbene kohezije. Ukrepi prihajajo v času, ko Francija išče nove načine za upravljanje migracijskih tokov in zaostrovanje pogojev za pridobitev državljanstva, kar odraža trenutno politično usmeritev države k strožji migracijski politiki.

Francoska prva dama Brigitte Macron je v nedeljo v nastopu na televiziji TF1 javno spregovorila o nedavnem incidentu, v katerem je aktivistke feminističnega kolektiva #NousToutes označila za »umazane tepežke« (sales connes). Izjava je bila posneta v začetku decembra v zakulisju predstave komika Aryja Abittana, ki so ga omenjene aktivistke skušale zmotiti zaradi obtožb o posilstvu, čeprav je bil postopek proti njemu kasneje ustavljen. Macronova je pojasnila, da so bili uporabljeni izrazi neprimerni, in se zanje opravičila, hkrati pa je dodala, da v določenih trenutkih ni »zmerna ženska« in da prevladajo čustva. Incident je v francoski javnosti sprožil buren odziv, zlasti med borci za pravice žensk, ki so prvi dami očitali nespoštljiv odnos do žrtev spolnega nasilja. Brigitte Macron je med promocijo dobrodelne akcije Pièces Jaunes poudarila, da njeni komentarji niso bili primerni za njeno vlogo, vendar je obenem skušala upravičiti svojo impulzivno naravo v zasebnih pogovorih. Odziv javnosti ostaja deljen, saj kritiki opozarjajo na neprimernost podpore komiku z zgodovino obtožb o nasilju, medtem ko podporniki poudarjajo pomen pravne domneve nedolžnosti.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

V Združenem kraljestvu so lani zabeležili drugo najvišje število prihodov migrantov, ki so Rokavski preliv prečkali v majhnih čolnih. Po uradnih podatkih britanskega notranjega ministrstva je v letu 2025 v državo na ta način prispelo 41.472 oseb. Ta podatek predstavlja resen politični izziv za vlado premierja Keira Starmerja, saj se je skupno število prihodov od njegovega prevzema oblasti povzpelo na približno 65.000. Britanske oblasti so izpostavile, da se Starmerjeva administracija približuje neželenemu rekordu, saj bo v manj kot dveh letih njegovega mandata število prehodov verjetno preseglo ravni prejšnjih vlad. Povečanje števila prehodov v drugi polovici leta 2025, ko je bilo že julija zabeleženih več kot 25.000 prihodov, je prispevalo h končni visoki številki. Kljub prizadevanjem za okrepitev obalne straže in sodelovanju s francoskimi organi se britanske oblasti še vedno spopadajo z logističnimi in varnostnimi težavami, ki jih prinašajo nevarni prehodi morske poti.

V Franciji je zaradi obilnega sneženja in poledice na cestah od ponedeljka zvečer umrlo najmanj pet oseb. Vremenske razmere so povzročile hude težave v prometu, zlasti v regiji Île-de-France in departmaju Landes. Po poročanju lokalnih oblasti in policije sta v osrednji regiji okoli Pariza življenje izgubili dve osebi; v departmaju Seine-et-Marne je v trčenju tovornega vozila in kombija umrl 32-letni voznik, v kraju Perreux-sur-Marne pa je voznik najemnega vozila s sopotnikom zapeljal v reko Marno in kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Dodatne tri žrtve so zabeležili v torek zjutraj v jugozahodnem departmaju Landes, kjer je poledica botrovala več nesrečam. Francoska meteorološka služba Météo-France je izdala opozorila pred nevarnimi razmerami, saj so nizke temperature povzročile zamrzovanje snežne odeje na voziščih. Policija voznike poziva k skrajni previdnosti, saj se država spopada z enim izmed izrazitejših zimskih obdobij v zadnjem času, ki povzroča zastoje in nevarnost na ključnih prometnih žilah.

V Franciji je 29. decembra 2025 v veljavo stopila nova zakonodaja, ki drastično zaostruje sankcije za voznike, ki omejitev hitrosti prekoračijo za več kot 50 kilometrov na uro. Takšna dejanja se po novem ne obravnavajo več zgolj kot prekrški, temveč kot kazniva dejanja. Kršiteljem po novem grozi do tri mesece zaporne kazni ter visoka denarna kazen v višini 3.750 evrov. Poleg zapora in finančne sankcije zakonodaja predvideva tudi možnost odvzema vozniškega dovoljenja za obdobje do treh let. Ukrep je del širše nacionalne strategije za izboljšanje varnosti na cestah, s katero želijo francoske oblasti omejiti število najhujših kršiteljev in zmanjšati tveganje za nesreče s smrtnim izidom. Odločitev odraža prizadevanja vlade, da bi s strožjo kazensko politiko vplivala na vedenje udeležencev v prometu, ki zavestno ogrožajo javno varnost.

V Auchu v Gersu so policisti v soboto zvečer med protestom uperili orožje v traktorista, da bi ga ustavili. Traktorist je bil aretiran.

Francoska vlada bo 8. januarja pregledala predlog zakona, ki ga bo obravnaval državni svet. Predlog zakona ne vključuje le prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let s septembrom 2026, temveč tudi razširitev prepovedi uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do glavnih družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo septembra prihodnje leto, sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država na svetu uvedla podobno omejitev. Namen zakonodaje je zaščititi mladoletnike pred prekomerno izpostavljenostjo zaslonom in negativnimi vplivi digitalnih platform na njihovo duševno zdravje. Predlog zakona predstavlja nov poskus francoskih oblasti pri omejevanju časa, ki ga otroci porabijo pred digitalnimi napravami. Francija se s to potezo pridružuje rastočemu krogu držav, ki iščejo zakonske načine za regulacijo digitalnega okolja za najranljivejše skupine. Izvajanje zakona bo zahtevalo vzpostavitev učinkovitih sistemov za preverjanje starosti uporabnikov, kar ostaja eden glavnih tehnoloških izzivov pri uveljavljanju tovrstnih omejitev v praksi.

V starosti 91 let je umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot, je sporočila njena fundacija. Bardot, ki je zaslovela v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je zadnja leta življenja posvetila zaščiti živali.

V Franciji je bil sprejet odlok, ki medicinskim sestram omogoča razširjena pooblastila, vključno s predpisovanjem nekaterih zdravil in medicinskih preiskav. Reforma pomeni pomemben premik v sistemu zdravstvene oskrbe, saj medicinske sestre ne bodo več zgolj izvajalke zdravniških navodil, temveč bodo imele bolj osrednjo vlogo pri oskrbi bolnikov. Spremembe so odgovor na zakon, sprejet poleti, in uvajajo nov model, ki postavlja medicinske sestre v pomembnejšo vlogo.

Francoski zdravniki zasebniki in zaposleni v zasebnih klinikah so v ponedeljek začeli desetdnevno stavko, ki so jo sindikati označili za dogodek brez primere v zadnjih treh desetletjih. Glavni razlogi za protest so usmerjeni proti novi zakonodaji o financiranju socialnega varstva za leto 2026, ki je bila sprejeta 16. decembra, ter proti vladnim politikam, ki po mnenju zdravnikov ogrožajo njihovo svobodo pri delu. Stavka vključuje zaprtje ordinacij in zaustavitev operativnih posegov v zasebnih klinikah, kar bi lahko povzročilo dodaten pritisk na že tako obremenjen javni zdravstveni sistem. Zdravstveni delavci nasprotujejo predvsem nezadostnemu proračunu glede na naraščajoče potrebe prebivalstva, povečanemu nadzoru nad predpisovanjem bolniških odsotnosti ter ukrepom, ki oblastem omogočajo enostransko zniževanje cen zdravstvenih storitev brez socialnega dialoga. Poleg tega se zasebni zdravniki bojijo morebitnih omejitev pri svobodi izbire lokacije za vzpostavitev novih praks, o čemer trenutno razpravlja francoski parlament. Po navedbah sindikalnih voditeljev, kot je Frank Devulder iz sindikata CSMF, je nezadovoljstvo na terenu izjemno visoko, saj se zdravniki počutijo izdane s strani države.

V Reimsu v Franciji so na božič odkrili truplo 35-letnega brezdomca. Po navedbah tožilstva je vzrok smrti najverjetneje mraz. Moški je bil sicer upravičen do socialnega stanovanja, vendar ga ni uporabljal. Odrejena je bila obdukcija.

V petek so bile v pariškem metroju na liniji 3 (Bagnolet - Levallois-Perret) z nožem poškodovane tri ženske. Osumljenca so po pobegu prijeli na njegovem domu v Val-d'Oise.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Grški kmetje so po božičnih praznikih obnovili blokade cest po vsej državi. Ponovno so zaprli avtocesto Atene-Solun pri vozlišču Malgara v smeri proti Atenam. Kmetje so se zbrali tudi na shodu v Nikeji, kjer so razpravljali o nadaljnjih korakih in zaostrovanju protestov.

Francoska vlada načrtuje uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike, ki so mlajši od 15 let. Po poročanju tiskovne agencije AFP in časnika Le Figaro namerava vlada ustrezen zakonski predlog v parlamentarni postopek vložiti v začetku leta 2026. Ukrep naj bi po načrtih kabineta stopil v veljavo z novim šolskim letom, ki se v Franciji začne 1. septembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalni vpliv na mladoletnike in zaščititi njihovo duševno zdravje. Čeprav podrobnosti o načinu izvajanja nadzora in morebitnih kaznih za ponudnike platform še niso povsem znane, bo o predlogu razpravljal francoski parlament, kjer se pričakuje podrobna analiza vpliva tehnologije na razvoj mladih. Francija se s tem korakom postavlja v ospredje evropskih držav, ki si prizadevajo za strožjo regulacijo digitalnega prostora za najranljivejše skupine prebivalstva.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

V Pamiersu v francoskem departmaju Ariège so našli mrtvega 43-letnega brezdomca z zlomljeno lobanjo. Tri osebe so v priporu, preiskava pa poteka zaradi suma umora. Točen vzrok smrti še ni znan, preiskavo pa vodi meddepartmajski oddelek kriminalistične policije iz Toulousea.

V Lillu v Franciji so našli mrtvo 34-letno belgijsko državljanko. Njen 36-letni partner je bil aretiran in je v priporu. Ženska je imela več hematomov po telesu, zaradi česar preiskovalci sumijo na umor.

Izraelsko ministrstvo za priseljevanje in integracijo je poročalo, da se je število judovskih priseljencev iz Francije v letu 2025 povečalo za 45 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. V Izrael se je v tem obdobju preselilo približno 3.300 francoskih državljanov, medtem ko jih je leta 2024 alijo opravilo 2.228. Francija se je s tem uvrstila na tretje mesto po številu priseljencev, takoj za Rusijo, od koder je prišlo 8.300 ljudi, in Združenimi državami Amerike s 3.500 priseljenci. Kljub trajajočim spopadom na območju Gaze je celotno število novih priseljencev v Izraelu ostalo razmeroma stabilno, saj se je iz več kot 100 držav priselilo skupno 21.900 ljudi. Ministrstvo izrazit porast priseljevanja iz zahodnih držav, predvsem iz Francije in Združenega kraljestva, pripisuje predvsem porastu antisemitizma. Po uradnih podatkih so se antisemitska dejanja v Franciji med januarjem in majem povečala za 134 odstotkov, kar je močno spodbudilo odločitve za izselitev v Izrael. Ministrstvo je ob tem poudarilo, da aktivno izvaja programe za spodbujanje priseljevanja v luči varnostnih razmer v Evropi.

V Izraelu so se stotine ljudi udeležile pogreba Dana Elkayama, mladega Francoza, ki je bil ubit v antisemitskem napadu na plaži Bondi v Sydneyju 14. decembra. Elkayam, računalniški inženir iz Le Bourgeta pri Parizu, je bil eden od petnajstih žrtev napada, ki se je zgodil med praznovanjem judovskega praznika Hanuke. Pogrebna slovesnost je potekala v mestu Ashdod, zbrala pa je številne žalujoče iz Izraela, Francije in Avstralije.

V Franciji je stopila v veljavo strožja zakonodaja na področju cestnega prometa, ki močno zaostruje sankcije za najhujše kršitve omejitev hitrosti. Po novih pravilih se prekoračitev dovoljene hitrosti za 50 kilometrov na uro ali več ne obravnava več zgolj kot prekršek, temveč kot kaznivo dejanje. Voznikom, ki bodo tolikšni meri presegli omejitev, po novem grozi do tri mesece zaporne kazni ter denarna kazen v višini do 3750 evrov. Namen te zakonodajne spremembe je izboljšanje varnosti na cestah in odvračanje voznikov od najbolj tveganih ravnanj. Francoski organi s tem ukrepom sledijo trendu nekaterih drugih evropskih držav, ki so prav tako poostrile nadzor nad nevarno vožnjo. Strožja pravila bodo vplivala na vse udeležence v prometu na francoskem cestnem omrežju, vključno s tujimi državljani, ki potujejo skozi državo.

Osumljenca za napad s nožem na tri ženske v pariškem metroju so po aretaciji premestili v psihiatrično bolnišnico. Policija je prekinila njegovo pridržanje zaradi ocene, da njegovo stanje ni združljivo s postopkom. Napad se je zgodil v petek, ko je moški v treh različnih metro postajah z nožem lažje poškodoval tri ženske, preden so ga aretirali v Val-d'Oise.