Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti lastnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Francoski par, Jacques in Jessica Moretti, je osumljen povzročitve uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa je bilo poškodovanih, se je zgodila v kletnih prostorih lokala približno uro po polnoči. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma namizni ognjemet na steklenicah šampanjca, ki so se preveč približale stropu. Ogenj se je izjemno hitro razširil po stropnih oblogah, ki so bile po navedbah prič izdelane iz vnetljive pene za zvočno izolacijo. Med žrtvami je veliko mladih v najstniških letih in zgodnjih dvajsetih. Oblasti zdaj preverjajo, ali je objekt izpolnjeval varnostne standarde in ali so bili uporabljeni materiali skladni s predpisi o požarni varnosti, medtem ko lastnika trdita, da sta upoštevala vse normative.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Vodja francoske desničarske stranke Patrioti Florian Philippo je izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti po domnevnem napadu ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Philippo je na družbenem omrežju X izpostavil, da je bil odziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omenjeni dogodek izjemno pomenljiv, napad pa je označil za nerazumno dejanje, ki bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo mednarodnih odnosov. Francoski politik meni, da Trumpov pristop k incidentu kaže na drugačno dinamiko v ameriški zunanji politiki glede konflikta v Ukrajini. Philippo je v svojih izjavah poudaril tveganja, ki jih prinašajo tovrstne operacije na rusko ozemlje, hkrati pa je pozval k previdnosti pri ocenjevanju posledic, ki jih bo takšen dogodek imel na prihodnja diplomatska pogajanja med svetovnimi velesilami.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v decembrskih ustnih zagovorih nakazalo pripravljenost na uveljavitev teorije o enotni izvršni oblasti, kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo večji nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Primer Trump proti Slaughter bi lahko odpravil zakonske zaščite, ki predsedniku preprečujejo poljubno odpuščanje članov neodvisnih komisij in odborov. To bi pomenilo korenit zasuk v ustavnem ravnovesju, ki je bilo vzpostavljeno po aferi Watergate za preprečevanje političnega vmešavanja v izvršne organe. Istočasno se Trumpova administracija spopada z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti. Po poročilu časnika Wall Street Journal o njegovih znakih staranja in domnevnem dremanju na sestankih je Trump na omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Analitiki in kritiki opozarjajo na protislovja v uradnih pojasnilih glede njegovih zdravniških pregledov, vključno z zmedo o tem, ali je opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), ter na opazne modrice na njegovih rokah. Politične napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst, kjer Steve Bannon predsedniku očita prevzemanje zunanjepolitičnih strategij Hillary Clinton glede Irana. Medtem ko se Trump zapleta v javne spore z osebnostmi, kot je George Clooney, se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, kjer bi lahko ekonomske težave in upadanje podpore ogrozili njihovo prevlado v kongresu. Analitiki ocenjujejo, da bo leto 2026 ključno za zapuščino Trumpovega drugega mandata, saj se sooča z obtožbami o rušenju demokratičnih norm in korupciji pri financiranju kampanj.

Švicarska policija je identificirala še 16 žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen lokal v smučarskem središču Crans-Montana. S tem se je število potrjenih identiteti povečalo, medtem ko je skupno število smrtnih žrtev tragičnega dogodka naraslo na 40. Preiskovalci so sporočili, da so med novo identificiranimi žrtvami deset švicarskih državljanov, dva Italijana ter državljani Francije, Romunije in Turčije, ena oseba pa je imela dvojno državljanstvo Italije in Združenih arabskih emiratov. Oblasti so poudarile, da je bilo med žrtvami veliko mladostnikov, kar še dodatno poudarja razsežnost tragedije v kantonu Valais. Lokal je bil v času izbruha ognja v novoletni noči prepoln obiskovalcev, kar je otežilo evakuacijo in privedlo do visokega števila žrtev. Identifikacijski postopek se nadaljuje, preiskovalci pa se še naprej trudijo ugotoviti natančen vzrok požara, ki je opustošil stavbo v enem najbolj znanih švicarskih smučarskih središč.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Švicarska policija je identificirala dodatnih 16 žrtev požara v Crans-Montani, s čimer se je skupno število identificiranih povzpelo na 24. Med identificiranimi je tudi državljan Srbije Stefan Ivanović, ki je delal kot varnostnik v baru Constellation. Po navedbah prijateljev je Ivanović umrl, medtem ko je pomagal drugim pri reševanju.

Donald Trump se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svoje politične agende zaradi prihajajočih vmesnih volitev leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bo uspeh njegove agende odvisen od prevladujočih političnih in gospodarskih trendov. Medtem je Trumpova administracija tarča kritik zaradi preoblikovanja zveznih agencij in načrtovanih sprememb, ki naj bi vplivale na delovanje državne uprave, vključno s stavbo Wilbur J. Cohen Federal Building, znano po svojih muralih iz obdobja New Deal.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Švicarska policija je identificirala zadnjih 16 žrtev požara v baru v Crans-Montani, ki se je zgodil na novoletno noč. S tem so identificirali vseh 116 poškodovanih v nesreči.

Švicarska policija je identificirala prve štiri smrtne žrtve uničujočega požara, ki je v novoletni noči zajel poln lokal v smučarskem središču Crans-Montana v kantonu Valais. Po navedbah organov pregona gre za štiri švicarske državljane: ženski, stari 21 in 16 let, ter moška, stara 18 in 16 let. Njihova trupla so že predali svojcem. Tragedija, ki je po zadnjih podatkih zahtevala okoli 40 življenj, ostaja v središču preiskave, medtem ko se oblasti trudijo identificirati še preostale preminule v ognjeni stihiji. Poleg identifikacije preminulih so oblasti sporočile, da so uspešno identificirale tudi 113 od 119 poškodovanih oseb. Med poškodovanci so državljani številnih evropskih držav, med njimi 71 Švicarjev, 14 Francozov (čeprav francoske oblasti navajajo 16 svojih državljanov), 11 Italijanov ter več posameznikov iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Belgije, Poljske, Portugalske in Luksemburga. Identifikacijski postopek za preostale žrtve in poškodovane se nadaljuje, medtem ko država žaluje za žrtvami najhujše požarne nesreče v zadnjem obdobju.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je potekala maša in tiha procesija v spomin na žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala še 16 trupel, med žrtvami pa so tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

Po poročanju medijev naj bi se odnosi med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem zaostrili, ker je Macron predlagal ponovno vzpostavitev dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Različna politična stališča glede odnosov z Moskvo naj bi pripeljala do napetosti med voditeljema.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo ostal aktivno na položaju do zadnje sekunde svojega mandata leta 2027. V luči prihajajočih predsedniških volitev, na katerih zaradi ustavnih omejitev ne more več kandidirati, je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred tujim vmešavanjem. Macron je izpostavil odpornost Francije v težkih časih in pozval k enotnosti, napredku ter krepitvi evropske obrambe. Poseben poudarek je namenil mednarodnemu dogajanju, zlasti vojni v Ukrajini, kjer je napovedal nove konkretne zaveze evropskih držav. Predsednik je leto 2026 označil za leto, ki mora biti koristno za državo, ter poudaril nujnost uveljavljanja evropske preference in moči. Kljub špekulacijam o njegovi oslabljeni moči zaradi bližajočega se konca mandata, je Macron skušal pomiriti javnost z zagotovilom o stabilnosti in kontinuiteti dela. V svojem nagovoru je nagovoril tudi varnostne izzive in potrebo po neodvisnosti države v zaostrenih globalnih razmerah. Nagovor so številni analitiki razumeli kot začetek dolgega poslavljanja, a hkrati kot poskus ohranitve politične relevance v zadnjem celotnem letu njegovega predsednikovanja.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

V tragičnem požaru, ki je na novoletno jutro zajel bar Le Constellation v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana, je življenje izgubil 16-letni Arthur Brodard. Njegova mati Laëtitia Brodard-Sistre je po večdnevnem obupanem iskanju in številnih pozivih javnosti prek družbenih omrežij potrdila vest o sinovi smrti. Požar v priljubljenem zbirališču je zahteval visoko število žrtev; po zadnjih podatkih je umrlo 40 ljudi, 119 oseb pa je bilo poškodovanih. Preiskava o vzroku požara v baru še poteka, medtem ko se švicarske in francoske oblasti ukvarjajo z identifikacijo žrtev in nudenjem pomoči preživelim. Mladi Arthur je bil eden izmed več pogrešanih oseb po katastrofi, ki se je zgodila 1. januarja. Tragedija je sprožila val žalovanja v Franciji in Švici, saj so med žrtvami predvsem mladi ljudje, ki so v letovišču praznovali začetek novega leta. Švicarske reševalne službe so se spopadale z izjemno zahtevnimi razmerami pri omejevanju ognja in iskanju ponesrečencev v uničenem objektu.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih javnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, ki so jih sprožila poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki in vidnih modricah na rokah. Trump je navedbe o pešanju zdravja zavrnil s trditvami, da je z odliko opravil več kognitivnih testov, hkrati pa je sprožil nove spore z medijskimi osebnostmi, kot sta George Clooney in njegova žena Amal. Njegova ekipa v Beli hiši je medtem uvedla krajše sestanke, da bi preprečila utrujenost 79-letnega predsednika, medtem ko se v ozadju pojavljajo nasprotujoče si informacije o naravi njegovih nedavnih zdravniških pregledov. Znotraj republikanske stranke se krepijo napetosti glede Trumpovega vpliva na prihajajoče vmesne volitve leta 2026. Nekateri poslanci, med njimi Don Bacon, so javno pozvali kolege, naj prenehajo delovati kot predsednikovi »podrejenzi« in ponovno vzpostavijo kongresno avtoriteto, zlasti na področjih carinske politike in pomoči Ukrajini. Obenem so se pojavile kritike glede predsednikovega zunanjepolitičnega pristopa do Irana, ki ga nekdanji svetovalec Steve Bannon primerja s strategijo Hillary Clinton. Poleg političnih razkolov se Trumpova administracija sooča še z obtožbami o netransparentnem upravljanju kulturnih institucij, kot je Center Kennedy, in naraščajočim številom pravnih izzivov glede ustavnosti njegovih izvršnih ukazov.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na javne osebnosti. V seriji objav in izjav je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na dolgotrajno okupacijo države. Trump je svoje stališče kasneje nekoliko omilil v intervjuju za New York Post, kjer je izjavil, da napotitev vojske morda ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Sočasno se je predsednik zapletel v oster verbalni spor z igralcem Georgom Clooneyjem in njegovo soprogo Amal. Trump je kritiziral njuno odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Kritiki te poteze ocenjujejo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina. V ozadju napetosti ostajajo vprašanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in uporabi vojaške sile za doseganje diplomatskih ciljev v Južni Ameriki.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

V Franciji je zaradi obilnega sneženja in poledice na cestah od ponedeljka zvečer umrlo najmanj pet oseb. Vremenske razmere so povzročile hude težave v prometu, zlasti v regiji Île-de-France in departmaju Landes. Po poročanju lokalnih oblasti in policije sta v osrednji regiji okoli Pariza življenje izgubili dve osebi; v departmaju Seine-et-Marne je v trčenju tovornega vozila in kombija umrl 32-letni voznik, v kraju Perreux-sur-Marne pa je voznik najemnega vozila s sopotnikom zapeljal v reko Marno in kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Dodatne tri žrtve so zabeležili v torek zjutraj v jugozahodnem departmaju Landes, kjer je poledica botrovala več nesrečam. Francoska meteorološka služba Météo-France je izdala opozorila pred nevarnimi razmerami, saj so nizke temperature povzročile zamrzovanje snežne odeje na voziščih. Policija voznike poziva k skrajni previdnosti, saj se država spopada z enim izmed izrazitejših zimskih obdobij v zadnjem času, ki povzroča zastoje in nevarnost na ključnih prometnih žilah.

Francoski politični voditelji, predvsem iz vrst levice in zelenih, so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Jean-Luc Mélenchon, Marine Tondelier in Olivier Faure so preko družbenih omrežij izrazili nasprotovanje ameriškemu posredovanju, ki dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Odzivi prihajajo v času, ko Washington opravičuje svoje dejavnosti z bojem proti mednarodnemu kriminalu in trgovini z drogami, kar pa kritiki označujejo za nedopusten poseg v suverenost tuje države. Medtem ko evropski politiki izražajo zaskrbljenost, ameriška javnost na dogajanje gleda z določeno mero ravnodušnosti. Prva poročila kažejo, da povprečni državljani ZDA niso močno ganjeni nad vojaškim posredovanjem, kljub temu da operacija predstavlja vrhunec enoletnega zaostrovanja odnosov med Caracasom in Washingtonom. Operacija je bila sprožena po tem, ko je administracija Donalda Trumpa več venezuelskih skupin označila za teroristične organizacije, kar je Pentagonu omogočilo pripravo neposrednih vojaških načrtov.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in naraščajočih napetosti znotraj Republikanske stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki navaja znake staranja, utrujenosti in dremeža na uradnih dogodkih, je Trump na omrežju Truth Social ostro zavrnil navedbe o upadu sposobnosti. Zatrjuje, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test, čeprav kritiki opozarjajo na protislovja v njegovih izjavah glede narave opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o MRI in CT slikanjih. Na političnem področju se administracija spopada z očitki o razgradnji demokratičnih varoval in etičnih reform, uvedenih po aferi Watergate. Trumpove poteze za večji nadzor nad neodvisnimi agencijami, kot je Zvezna trgovinska komisija (FTC), so sprožile pravne spore, ki so dosegli vrhovno sodišče. Hkrati se predsednik sooča z notranjo opozicijo; nekdanji strateg Steve Bannon ga je obtožil povzemanja zunanjepolitične strategije Hillary Clinton glede Irana, medtem ko nekateri republikanci izražajo zaskrbljenost, da Trumpovo agresivno zbiranje sredstev ogroža financiranje stranke pred ključnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Dodatne napetosti povzročajo napovedi o gospodarskih težavah, povezanih z investicijami v umetno inteligenco, in javni spori z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s spopadanjem z resnimi vprašanji o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, kar je sprožilo val kritik in ugibanj o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi 79-letni predsednik kazal znake staranja, vključno z dremežem na uradnih dogodkih in težavami s spominom. Trump je te navedbe ostro zavrnil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je trdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni pregled, čeprav so analitiki opozorili na nedoslednosti v njegovih izjavah o naravi opravljenih zdravstvenih testov. Na političnem področju se administracija spopada z upadanjem podpore znotraj lastnih vrst in pripravami na zahtevne vmesne volitve. Republikanski poslanec Don Bacon je javno opozoril, da bi morali biti zakonodajalci manj ustrežljivi do predsednika in bolj odločno uveljavljati svoja ustavna pooblastila. Hkrati Trumpova prizadevanja za zbiranje sredstev prek odbora MAGA Inc. sprožajo skrbi, da bo to izčrpalo sredstva za kongresne kandidate. Napetosti so se zaostrile tudi na mednarodnem prizorišču, kjer je Steve Bannon kritiziral Trumpove grožnje Iranu in jih primerjal s politiko Hillary Clinton, medtem ko odnosi z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney, ostajajo zaostreni zaradi predsednikovih osebnih napadov.

Nova poročila kažejo, da je Trumpova administracija prepovedala vstop v ZDA več evropskim "globalistom", ki so kritični do svobode govora. Med njimi je Imran Ahmed, vodja kampanje proti širjenju sovraštva in dezinformacij na spletu, ki je povezan z voditeljem laburistov Keirjem Starmerjem. Britanska vlada je izrazila zavezanost spoštovanju svobode govora.

Evropski policijski urad (Europol) je na seznam 50 najbolj iskanih ubežnikov uvrstil Radoja Zvicerja, domnevnega vodjo kavaškega klana iz Črne gore. Zvicerja, ki je bil označen za izjemno nevarno in morebiti oboroženo osebo, iščejo zaradi vodenja hudodelske organizacije in vpletenosti v mednarodno trgovino s prepovedanimi drogami. Avstrijske oblasti ga sumijo tihotapljenja 83 kilogramov kokaina, zaradi česar je zoper njega razpisana tudi mednarodna tiralica Interpola. Preiskovalci so razkrili, da se ubežnik, rojen leta 1982 v Kotorju, poslužuje najmanj 14 lažnih identitet in uporablja ponarejene dokumente z imeni, kot so Josip Babić, Dragan Gojković in David Grepo. Europol je ob objavi revidiranega seznama ponovno pozval javnost k pomoči pri lociranju storilcev najtežjih oblik organiziranega kriminala. Poleg Avstrije ga aktivno iščejo tudi črnogorske varnostne službe, ki mu očitajo sodelovanje pri več umorih in drugih hudodelskih dejanjih, povezanih z vojno med balkanskimi narko klani.

V New Yorku, Berlinu in Parizu so potekali množični protesti, na katerih so udeleženci obsodili vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Protestniki so se odzvali na poskus zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge, kar so označili za dejanje imperializma in kršitev mednarodnega prava. V središčih mest se je zbralo več sto ljudi, ki so nosili transparente z napisi Proč z rokami od Venezuele in zahtevali takojšnjo zaustavitev ameriške agresije v Karibih. Na pariškem Trgu republike se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 1.500 ljudi, medtem ko so v Berlinu pred Brandenburškimi vrati protestniki pozvali nemško vlado in Združene narode k uradni obsodbi dejanj Washingtona. Poročila navajajo, da so v nekaterih evropskih mestih protestniki v znak nasprotovanja zažigali ameriške zastave, v New Yorku pa so se na Times Squareu ob venezuelskih zastavah pojavili tudi simboli nekdanje Sovjetske zveze. Demonstranti, ki so se večinoma zbrali na poziv levičarskih gibanj in sindikatov, so poudarili, da ugrabitev tujega voditelja predstavlja vojni zločin in neposreden napad na suverenost celotne Latinske Amerike.

Britanske in francoske letalske sile so v soboto, 3. januarja, izvedle skupno vojaško operacijo, v kateri so bombardirale podzemno skladišče orožja teroristične organizacije Islamska država (IS) v Siriji. Napad je bil usmerjen na sistem tunelov v gorskem območju, nekaj kilometrov severno od starodavnega mesta Palmira. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v operaciji sodelovali lovci Typhoon FGR4, ki so ob podpori francoskih letal uporabili vodene letalske bombe Paveway IV. Namen operacije je bil preprečiti ponoven vzpon te skrajne skupine in uničiti njene logistične zmogljivosti. Po navedbah Londona so predhodni obveščevalni podatki potrdili, da so teroristi objekt uporabljali za shranjevanje orožja in razstreliva. Britanski minister za obrambo John Healey je poudaril, da akcija dokazuje odločnost zaveznikov pri zatiranju ideologije IS na Bližnjem vzhodu. Obrambno ministrstvo je še dodalo, da v bližini tarče ni bilo civilnih objektov, prve ocene pa kažejo, da je bil cilj uspešno uničen. Napad velja tudi za povračilni ukrep po decembrskih napadih na ameriške vojake v regiji, kjer mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA še naprej izvaja protiteroristične operacije.

Britanske in francoske zračne sile so v soboto zvečer izvedle usklajeno vojaško operacijo proti podzemnemu objektu teroristične skupine Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Po podatkih britanskega ministrstva za obrambo je napad potekal v goratem območju severno od starodavnega mesta Palmira. Prizorišče so identificirali kot ključno bazo, ki so jo skrajneži najverjetneje uporabljali za skladiščenje orožja in eksploziva. V operaciji so britanska letala uporabila vodene bombe Paveway IV, s katerimi so ciljala več dostopnih predorov, ki vodijo do podzemnega kompleksa. Podrobna ocena učinkov napada še poteka, vendar prvi podatki kažejo, da je bil cilj uspešno zadet. Obrambno ministrstvo je ob tem poudarilo, da med operacijo ni bilo zaznanih tveganj za civilno prebivalstvo, vsa vpletena letala pa so se varno vrnila v bazi. Britanska stran je napad označila kot dokaz odločnosti Združenega kraljestva in njegovih zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Daeša na Bližnjem vzhodu, čeprav specifična vloga francoskih letal v sami izvedbi napada ni bila podrobneje pojasnjena.

Letalstvo Velike Britanije in Francije je izvedlo skupno vojaško operacijo v Siriji, v kateri so uspešno uničili tajni podzemni objekt v gorah. Po navedbah uradnih virov je šlo za skladišče orožja in eksploziva, ki ga je uporabljala teroristična skupina Islamska država. Operacija je bila po prvih ocenah izvedena s kirurško natančnostjo, s čimer so preprečili morebitne civilne žrtve v okolici objekta. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti ekstremističnih skupin v regiji. Skladišče je bilo ključnega pomena za oskrbovanje borcev z materialom za teroristične napade, njegovo uničenje pa bo znatno oslabilo operativno moč Islamske države na tem območju. Obe državi sta s tem dejanjem potrdili svojo zavezanost k trajnemu boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Po smrti ameriškega smučarja med smučanjem izven urejenih smučišč v Val Thorensu je bil smučarski učitelj testiran pozitivno na prepovedane substance. Nesreča se je zgodila v torek.

Nove študije so potrdile, da je bil ameriški predsednik Donald Trump leta 2025 v Franciji najbolj omenjena osebnost v medijih. Raziskava je pokazala, da je Trump prehitel francoskega predsednika Emmanuela Macrona po medijski izpostavljenosti.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.

Francosko poštno podjetje La Poste je bilo 1. januarja 2026 ponovno tarča obsežnega kibernetskega napada, ki je ohromil njihove spletne storitve in strani. Incident se je zgodil le teden dni po prvem valu napadov med božičnimi prazniki, zaradi česar so bili številni servisi za stranke ponovno nedostopni. Čeprav preiskava zadnjega vdora še poteka, strokovnjaki opozarjajo na podobnosti s prejšnjim incidentom, ki je povzročil precejšnje motnje v delovanju poštnih storitev po celotni Franciji. Skupina La Poste se je s težavami pri dostopu do spletnih portalov in digitalnih storitev začela spopadati v četrtek zjutraj. Po navedbah podjetja so bili sistemi zaradi napada onemogočeni, kar je vplivalo na milijone uporabnikov, ki so želeli uporabiti poštne ali bančne storitve v okviru hčerinske družbe La Banque Postale. Gre za kritično infrastrukturo, zato so organi pregona in strokovnjaki za kibernetsko varnost nemudoma sprožili preiskavo, da bi ugotovili obseg morebitne kraje podatkov in preprečili nadaljnjo škodo. Napad sovpada z obdobjem povečanega števila napadov na evropske institucije, za katere so v preteklosti pogosto prevzele odgovornost proruske hekerske skupine. Čeprav za zadnji napad uradna potrditev povzročitelja še ni bila podana, prejšnja izkušnja iz božičnega tedna kaže na sistematično ciljanje francoske državne infrastrukture. Družba si trenutno prizadeva za ponovno vzpostavitev storitev, vendar opozarja na previdnost pri uporabi spletnih kanalov.

Na sodišču v mestu Aix-en-Provence se je v petek začelo sojenje 56-letnemu moškemu, ki je prek spleta kupil spolno lutko z videzom otroka. Gre za enega prvih sodnih postopkov proti kupcu tovrstnih predmetov v Franciji, potem ko so oblasti poostrile nadzor nad spletnimi platformami, ki ponujajo sporne izdelke kitajskega izvora. Obtoženi, ki je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen zaradi spolnega napada, je priznal, da je predmet uporabljal v spolne namene. Tožilstvo mu očita posedovanje gradiva s pedopornografsko vsebino, za kar mu grozi do pet let zaporne kazni. Primer je v Franciji sprožil širšo javno razpravo o pravni opredelitvi tovrstnih lutk in njihovi vlogi pri spodbujanju spolnega nasilja nad otroki. Preiskovalci so moškega izsledili v okviru širše akcije spremljanja sumljivih pošiljk iz tujine. Sodni senat bo moral odločiti, ali se nakup in uporaba takšnih predmetov pravno izenačita s posedovanjem otroške pornografije, kar bi postavilo pomemben pravni precedens za prihodnje podobne primere.

Kremelj je v stiku s francoskimi oblastmi glede francoskega političnega strokovnjaka Laurenta Vinatierja, ki prestaja triletno zaporno kazen v Rusiji in se domnevno sooča z novimi obtožbami o vohunstvu. Rusija je Franciji ponudila rešitev za Vinatierja, ki je bil aretiran v Moskvi in obsojen zaradi zbiranja vojaških informacij. Podrobnosti ponudbe niso bile razkrite, Kremelj pa poudarja, da je žogica zdaj na strani Francije.

Številne države, vključno z Veliko Britanijo, Kanado, Francijo in Nemčijo, so obsodile izraelsko odobritev novih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. V skupni izjavi so poudarile, da poteza krši mednarodno pravo in ogroža stabilnost regije. Izrael je kritike označil za diskriminatorne do Judov. Finančni minister Izraela Bezalel Smotrich je dejal, da širitev naselbin preprečuje ustanovitev palestinske države.

Po anketi Politica in Public First, ameriški predsednik Donald Trump v Evropi ni popularen, celo med podporniki desnih političnih strank, ki jih vidi kot zaveznike. Anketa, ki je bila izvedena med 10.000 ljudmi v petih evropskih državah, je pokazala, da Trump prejema pozitivne ocene le od približno tretjine podpornikov strank, ki jih želi videti na oblasti v Franciji in Nemčiji. V Veliki Britaniji ima le 50 % podpornikov stranke Reform pozitiven odnos do Trumpa.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je v petek, 2. januarja 2026, objavilo uradne podatke o incidentih med novoletno nočjo, ki kažejo na opazen porast vandalizma v primerjavi s predhodnim letom. Po navedbah oblasti so neznanci po vsej državi požgali 1173 avtomobilov, kar predstavlja znatno povišanje glede na lanskoletno statistiko, ko so zabeležili 984 primerov tovrstnih poškodb tuje lastnine. Poročila o nemirih in požigih so prišla iz večjih francoskih mest, kjer se varnostne sile že tradicionalno spopadajo z vandalizmom med praznovanji. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom se je število incidentov povečalo, kar v francoski javnosti znova sproža razprave o učinkovitosti preventivnih ukrepov in stanju varnosti v državi. Ministrstvo za pravosodje je potrdilo, da organi pregona že obravnavajo primere in iščejo odgovorne za povzročeno gmotno škodo.

Policija v mestu Mont-de-Marsan v francoskem departmaju Landes je v četrtek v vrtu stanovanjske hiše odkrila truplo 45-letne ženske, ki so jo pogrešali od božičnega večera. Po izginotju 25. decembra je policija v torek sprožila javni poziv za iskanje prič, preiskava pa je preiskovalce privedla do 41-letnega nekdanjega partnerja žrtve. Moški, ki je bil policiji že znan zaradi predhodnih kaznivih dejanj, je bil nemudoma pridržan. Osumljenec je med zaslišanjem priznal, da je svojo nekdanjo partnerko na božični večer med sporom, ki ga je spremljalo uživanje alkohola, zadavil. Po dejanju je truplo zakopal na svojem vrtu, kjer so ga policisti po intenzivni iskalni akciji tudi izkopali. Fotografije žrtve, ki so krožile v lokalnih medijih, so jo prikazovale v prazničnem vzdušju pred božičnim drevesom, kar je še dodatno pretreslo lokalno javnost. Oblasti nadaljujejo s preiskavo okoliščin umora in morebitnih predhodnih nasilnih dejanj osumljenca.

V severnem delu Marseilla so gasilci v četrtek, 1. januarja 2026, med gašenjem gorečega vozila v prtljažniku odkrili moško truplo. Po poročanju francoskih oblasti je bilo telo močno upepeljeno, preiskovalci pa so na žrtvi odkrili tudi tri strelne rane, in sicer eno v roki ter dve v glavi. Žrtve za zdaj še niso identificirali, prav tako še ni znana njena natančna starost ali identiteta. Državno tožilstvo v Marseillu je nemudoma odprlo preiskavo zaradi suma umora v okviru organiziranega kriminala, hudodelskega združevanja in požiga. Način izvedbe umora, ki vključuje strelne rane in sežig vozila, po mnenju policijskih virov močno spominja na obračune med narkomafijskimi združbami. Preiskavo je prevzel oddelek za organizirani kriminal (DCOS), dogodek pa bi lahko predstavljal prvi primer t. i. narchomicida v novem letu.

Francosko tožilstvo v Nîmesu je v torek odredilo pripor in uvedlo uradno preiskavo zoper 27-letnega moškega, ki je priznal umor svojega očeta, sicer uveljavljenega psihologa Salaha Bouabdallaha. Osumljenec se je v nedeljo sam zglasil na policijski postaji, kjer je priznal, da je očeta ubil že 21. decembra 2025 med družinskim sporom, njegovo truplo pa nato zakopal na domačem vrtu. Po njegovih navodilih so preiskovalci truplo dejansko odkrili na navedeni lokaciji v departmaju Gard. Žrtev so svojci in prijatelji sprva obravnavali kot pogrešano osebo, v soboto pa so v upanju na njegovo vrnitev organizirali celo javno iskalno akcijo. Hči pokojnega je takrat opozorila na sumljive okoliščine, saj sta očetova avtomobila ostala parkirana pred hišo. Obdukcija, opravljena v ponedeljek, je potrdila, da je psiholog umrl zaradi posledic nasilnih udarcev. Osumljenec pred tem dogodkom policiji ni bil znan, zdaj pa mu grozi obtožnica zaradi uboja družinskega člana.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bilo v novoletni noči po vsej državi požganih več kot 800 avtomobilov, kar potrjuje nadaljevanje problematičnega večletnega trenda vandalizma ob vstopu v novo leto. Po podatkih televizijske postaje BFMTV se je največ incidentov zgodilo na severu in vzhodu države, pri čemer je bil najbolj prizadet departma Spodnji ren (Bas-Rhin), kjer so policisti zabeležili 117 uničenih vozil. Čeprav so francoske oblasti v preteklosti okrepile varnostne ukrepe in na ulice poslale večje število policistov, so se izgredi in namerna podtikanja ognja ponovili v več regijah. Policija za zdaj ni objavila končnega števila aretacij, so pa poudarili, da se število požganih vozil v primerjavi s prejšnjimi leti sicer nekoliko zmanjšuje, a ostaja visoko. Takšna dejanja so v nekaterih predmestjih francoskih mest postala oblika protesta ali vandalizma, ki spremlja praznovanja.

V torek zjutraj se je na avtocesti A63 v Franciji, na odseku med Bordeauxem in mejo s Španijo, zgodila huda prometna nesreča, v katero je bilo vpletenih približno 100 vozil. Med udeleženci je bil tudi portugalski avtobus. Po prvih uradnih podatkih francoskih oblasti sta v verižnem trčenju življenje izgubili dve osebi, medtem ko je število poškodovanih ocenjeno na 50 do 70 ljudi. Reševalne službe so na kraju dogodka nemudoma pričele z oskrbo ranjenih in odstranjevanjem posledic nesreče. Zaradi obsežnosti nesreče je bil promet na pomembni prometni žili, ki povezuje jugozahod Francije z Iberskim polotokom, popolnoma ohromljen. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prvi podatki kažejo na izjemno zahtevne razmere na cesti v času trčenja. Francoska policija in reševalne ekipe so na terenu mobilizirale znatne vire za pomoč udeležencem in zavarovanje območja, medtem ko se število žrtev in obseg gmotne škode še ugotavljata.

Vzhodno Azijo, predvsem Tajvan in Hongkong, je zajela prva močna fronta hladnega celinskega zraka v letošnji zimski sezoni, ki je povzročila drastičen padec temperatur in povečano število nujnih medicinskih posegov. V Hongkongu so termometri v jutranjih urah kazali 12 stopinj Celzija, medtem ko so na Tajvanu oblasti izdale opozorila za 18 okrožij, kjer bi se temperature zaradi radiacijskega ohlajanja lahko spustile pod 5 stopinj Celzija. Zaradi suhega zimskega monsuna so meteorologi opozorili na izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva. Zdravstvene službe v Kaohsiungu so v enem samem dnevu zabeležile 11 primerov zastoja srca (OHCA), ki jih pripisujejo nenadni ohladitvi. Zdravniki opozarjajo na kritične znake, ki napovedujejo možnost nenadne smrti v hladnem vremenu, in pozivajo k previdnosti, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Pričakovati je, da bo vpliv hladnega zračnega sistema trajal vsaj do konca tedna, pri čemer se bodo razmere stabilizirale šele po 10. januarju. Za severne dele Tajvana je razglasil oranžni alarm, saj se bodo temperature dlje časa zadrževale pod pragom 10 stopinj Celzija.

V Nemčiji so minulo noč zaznali drastičen padec temperatur, ki je prinesel mraz, zmrzal in ponekod tudi snežne padavine. Nemška vremenska služba je izdala uradna opozorila za več regij, kjer so nizke temperature in zimske razmere najbolj ogrožale prometno varnost in zdravje ljudi. Prebivalce in potnike so pozvali k uporabi toplih oblačil ter previdnosti pri gibanju na prostem, saj so se temperature marsikje spustile krepko pod ledišče. Razmere so bile posebej zahtevne v višje ležečih predelih in na severu države, kjer je sneg povzročal težave v cestnem prometu. Meteorologi opozarjajo, da se bo takšen trend mrzlega vremena nadaljeval, kar bi lahko vplivalo na oskrbo z energijo in povečalo tveganja za poškodbe na infrastrukturi. Pristojne službe so v pripravljenosti, da zagotovijo nemoteno delovanje javnih storitev kljub zahtevnim vremenskim pogojem.

Po strmoglavljenju libijskega letala v Ankari so libijske in francoske preiskovalne ekipe preiskale kraj nesreče. Trupla libijske vojaške delegacije so prepeljali nazaj v Tripoli, kjer je potekala uradna pogrebna slovesnost, ki se je je udeležil tudi turški generalštabni načelnik Selçuk Bayraktaroğlu, ki se je srečal s predsednikom libijskega predsedniškega sveta Menfijem. Libijski premier Dibeybe je izjavil, da vlada v sodelovanju s Turčijo pozorno spremlja preiskavo nesreče.