Ameriški glasbenik Bruno Mars je uradno potrdil, da je končal delo na svojem četrtem samostojnem studijskem albumu, ki bo nosil naslov The Romantic. Novica prihaja skoraj desetletje po njegovem zadnjem solo projektu 24K Magic, ki je izšel leta 2016. Pevec je informacijo delil na družbenih omrežjih, kjer je kratko zapisal, da je album končan, kar je med oboževalci in v glasbeni industriji sprožilo precejšnje zanimanje. Novi album bo po napovedih izšel februarja, prva nova skladba pa bo javnosti predstavljena že ta petek. Čeprav podrobnosti o celotnem seznamu pesmi še niso znane, viri blizu glasbenika poročajo, da se Mars dogovarja za nastop na podelitvi nagrad grammy, ki bo 1. februarja 2026. Tam naj bi premierno v živo izvedel vodilni singel z nove plošče, hkrati pa je na prireditvi nominiran v treh kategorijah. Kljub dolgemu premoru od samostojnih albumov je Mars v zadnjih letih ostal v vrhu glasbenih lestvic s sodelovanji z drugimi zvezdniki, kot so Lady Gaga, ROSÉ in Anderson .Paak v okviru projekta Silk Sonic. Napoved novega samostojnega dela predstavlja pomemben mejnik v njegovi karieri, saj oboževalci na celovit avtorski projekt čakajo že od novembra 2016. Album je že na voljo za prednaročilo.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Liam Rosenior je uradno postal novi glavni trener Chelseaja, s klubom je podpisal šestinpolletno pogodbo. Že na prvi tekmi, ki jo je spremljal s tribun, je bil priča porazu proti Fulhamu, kjer je Marc Cucurella prejel rdeči karton. Rosenior je v prvem intervjuju omenil tri trenerske vzornike in poslal sporočilo navijačem Chelseaja. Njegov prihod je sledil nepričakovanemu odhodu Enza Maresce manj kot teden dni prej.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja uradno imenoval 41-letnega Angleža Liama Roseniorja, ki je na tem mestu nasledil Enza Maresco. Rosenior se v London seli iz francoskega prvoligaša Strasbourg, ki je prav tako v lasti skupine BlueCo, kar je olajšalo prestop med obema kluboma. Angleški strateg je s Chelseajem podpisal nenavadno dolgo, šestinpolletno pogodbo, kar nakazuje na dolgoročno zaupanje vodstva kluba v njegove sposobnosti, kljub razmeroma skromnim izkušnjam na najvišji ravni. Rosenior je svojo selitev potrdil na poslovilni novinarski konferenci v Strasbourgu, kjer je poudaril, da prihaja v klub z edinstvenim duhom in trofejno zgodovino. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v angleški športni javnosti. Nekdanji zvezdnik Liverpoola Jamie Carragher je izrazil dvom o tem, ali bo Roseniorjeva prisotnost dejansko približala Chelsea vrhu angleške Premier lige, saj meni, da se s to potezo ključne težave kluba ne bodo rešile. Dodatno senco na prihod novega trenerja meče novica, da je bil Rosenior le nekaj dni pred uradno potrditvijo na Stamford Bridgeu obsojen zaradi prekrška, vendar podrobnosti o naravi kaznivega dejanja še niso povsem razjasnjene. Imenovanje sledi obdobju negotovosti, ki se je začelo s slovesom Enza Maresce na novo leto, ter predhodnim kadrovskim spremembam v igralskem kadru, ki so zaznamovale klub v zadnjih prestopnih rokih.

Chelsea je uradno imenoval Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja. 41-letni Anglež je podpisal pogodbo do leta 2032 z možnostjo podaljšanja za dodatno sezono. Rosenior je prišel iz Strasbourga, ki je prav tako v lasti Blueco Group. Mediji poročajo, da ga čaka veliko dela, da bo uredil razmere v klubu.

Pretočna platforma Disney+ je za 22. januar napovedala premiero novega dokumentarnega filma z naslovom 'Disneyland Handcrafted', ki ga je režirala Leslie Iwerks. Dokumentarec ponuja redek vpogled v proces načrtovanja in gradnje prvotnega Disneylanda skozi oči Walta Disneyja. Avtorji so uporabili obsežen arhivski material, ki vključuje nikoli prej objavljene posnetke in izvirne zvočne zapise, s katerimi so rekonstruirali uresničevanje Disneyjeve vizije o prvem tovrstnem tematskem parku na svetu. Istočasno se korporacija Disney pripravlja na velike spremembe v svojih mednarodnih parkih. V Disneylandu v Parizu so potrdili zaprtje ene izmed najbolj prepoznavnih restavracij, kar je del širše prenove letovišča. Pariški park, ki je svoja vrata odprl leta 1992, se pripravlja na odprtje prenovljenega tematskega sklopa 'Disney World of Adventure'. Ta bo obiskovalcem na voljo od 29. marca dalje in bo vključeval nove tematske sklope, ki se razlikujejo od dosedanje ponudbe v drugem pariškem studijskem parku. Te poteze kažejo na Disneyjevo strategijo nenehnega posodabljanja vsebin, pri čemer podjetje hkrati izkorišča svojo bogato zgodovino za privabljanje naročnikov na digitalnih platformah.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Liam Rosenior je kot novi trener Chelseaja opazoval poraz svoje ekipe proti Fulhamu z 2:1. Tekmo je zaznamovala izključitev Marca Cucurelle v prvem polčasu, kar je še povečalo disciplinske težave Chelseaja. Harry Wilson je dosegel zmagoviti gol za Fulham.

Britanski premier Keir Starmer je 6. januarja 2026 sporočil, da sta Združeno kraljestvo in Francija v okviru tako imenovane koalicije voljnih podpisali deklaracijo o nameri za namestitev vojaških enot v Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz in logističnih vozlišč po celotnem ukrajinskem ozemlju, ki bodo služila za shranjevanje vojaške opreme in podporo ukrajinskim oboroženim silam. Gre za dolgoročno varnostno strategijo, ki bi stopila v veljavo takoj po uradni prekinitvi sovražnosti. Po navedbah britanskega premiera so se London, Pariz in Kijev dogovorili o gradnji namenskih objektov, ki bi zagotavljali stabilnost v regiji in preprečili morebitne nove konflikte. Napoved o razporeditvi evropskih sil na ukrajinska tla predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni politiki, saj neposredno vključuje vojaško prisotnost dveh jedrskih sil v povojni Ukrajini. Starmer je poudaril, da bodo ti "vojaški habi" ključni za vzdrževanje pripravljenosti ukrajinske vojske in obnovo varnostne arhitekture v vzhodni Evropi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

Francoska nogometna velikana Paris Saint-Germain in Olympique de Marseille sta se v Kuvajtu pomerila za lovoriko francoskega superpokala (Trophée des champions). Dogodek je zaznamovala tehnološka inovacija na področju športnih prenosov, saj je platforma Ligue 1+ italijanskim gledalcem omogočila spremljanje tekme z izvirnimi francoskimi komentarji, ki jih je v realnem času prevajala umetna inteligenca. To je bila sploh prva tovrstna uporaba te tehnologije za prenos prestižne nogometne tekme. Strokovni komentarja Xaviera Domergueja in Benoîta Cheyrouja so z uporabo algoritmov za strojno prevajanje neposredno preoblikovali v italijanščino, kar predstavlja pomemben mejnik pri internacionalizaciji športnih vsebin. Vodstvo lige s tem preizkuša nove načine približevanja domačih športnih dogodkov tujim trgom brez potrebe po celotnih tujih produkcijskih ekipah. Tekma, ki je potekala v prestolnici Kuvajta, je tako služila kot poligon za prihodnjo rabo umetne inteligence v živo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.