Zagrebški policisti so v ponedeljek zgodaj zjutraj med storitvijo kaznivega dejanja zalotili 38-letnega državljana Slovenije, ki je z osebnih vozil odtujeval pnevmatike. Ob poskusu policijskega posredovanja in preprečitve pobega se osumljenec ni ustavil, temveč je z vozilom zapeljal proti policistom in jih skušal povoziti. Njegov beg se je končal, ko je z avtomobilom trčil v kovinsko konstrukcijo, nakar je kraj dogodka zapustil peš. Hrvaški organi pregona so moškega po krajšem iskanju izsledili in mu odvzeli prostost. Po poročanju hrvaških medijev se osumljenec zdaj sooča z obtožbami zaradi tatvine in ogrožanja varnosti uradnih oseb. Incident se je zgodil v jutranjih urah, v njem pa po dostopnih podatkih nihče od policistov ni bil poškodovan, nastala je le materialna škoda na vozilu in obcestni infrastrukturi. Postopek proti slovenskemu državljanu trenutno vodijo pristojne službe v Zagrebu.

Evropsko unijo v prihodnjem letu čakajo zahtevni pregovori o novem sedemletnem proračunu, prizadevanja za konkurenčnost gospodarstva in soočanje z novimi geopolitičnimi razmerami. Napetosti v odnosih s Trumpovo administracijo in vojna na njenih zunanjih mejah so že letos obremenjevale politiko EU. Leta 2026 pa naj bi se zgodila 'mati vseh bitk', kar bo pomembno tudi za Hrvaško.

Črnogorsko specializirano državno tožilstvo (SDT) je vložilo obtožnico proti osumljencu I.Lj. zaradi utemeljenega suma ustanovitve kriminalne organizacije in tihotapljenja. Obtoženi naj bi v letu 2020 postal član kriminalne združbe, ki sta jo organizirala D.G. in S.S., njen namen pa je bil nezakonit prenos neobdavčenih cigaret iz proste carinske cone Luke Bar. Združba se je v letih 2020 in 2021 ukvarjala s prodajo in razširjanjem teh tobačnih izdelkov ne le v Črni gori, temveč tudi v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji. Preiskava je razkrila, da je I.Lj. v juliju 2020 s tovornim vozilom iz Črne gore v Italijo prepeljal večjo količino necarinjenih cigaret ter zanje prevzel denar. Tožilstvo je pred tem že vložilo obtožnico proti organizatorjema in trinajstim drugim članom združbe, ki jim očitajo večkratna kazniva dejanja tihotapljenja v sostorilstvu. Celotna operacija je temeljila na izogibanju carinskemu nadzoru in izkoriščanju logističnih poti prek Balkana v države Evropske unije.

Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Srbska vlada je sprejela sklep, ki direktorjem zdravstvenih ustanov omogoča prerazporeditev delovnega časa zaposlenih do konca leta 2025 in v letu 2026, z namenom zmanjšanja čakalnih dob.

Hrvaško obrambno ministrstvo (MORH) bo konec decembra poslalo vabila za zdravstvene preglede za temeljno vojaško usposabljanje (TVO), ki se po 17 letih vrača v državo. Prvi naborniki naj bi v vojašnice prispeli 1. marca prihodnje leto. Usposabljanje bo trajalo dva meseca, z jasnimi pravili glede uporabe mobilnih telefonov in prostih dni.

Sven Mišković je bil imenovan za novega ravnatelja Uskoka. Nekdanji namestnik zagrebškega županijskega državnega tožilca je na to funkcijo imenovan za obdobje štirih let. Glavni državni tožilec Ivan Turudić je Miškovića imenoval s 1. januarjem, so sporočili iz Državnega tožilstva (DORH).

Hrvaško obrambno ministrstvo je začelo pošiljati prve pozive na obvezne zdravstvene preglede mladeničem, rojenim leta 2007, s hrvaškim državljanstvom in prebivališčem na Hrvaškem. Na naslove 1200 mladičev so prispeli prvi pozivi iz MORH-a.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Hrvaška policija preiskuje transparent z ustaškim pozdravom "Za dom spremni", ki so ga izobesili navijači Dinama. Poslanka stranke Možemo! Sandra Benčić je obsodila transparent in poudarila, da vsakršno pozivanje k Neodvisni državi Hrvaški (NDH) ogroža ustavne temelje Hrvaške. Benčić je dodala, da je "Za dom spremni" hrvaška različica nacističnega pozdrava.

Leto 2025 je v hrvaškem šolstvu zaznamovano s stavkami, reformami, pogajanji med sindikati in vlado glede plač in kakovosti pouka. Uveden je bil modularni pouk, nadaljevala so se vlaganja v šole, maturanti pa so dosegli nekoliko boljše rezultate. Razprave so potekale tudi o varnosti v šolah.

Predsednik mestnega sveta Bjelovar, Bruno Zadro, je v kraju Utiskani pri Bjelovarju povzročil prometno nesrečo. Policija je ugotovila, da je imel 1,23 grama alkohola na kilogram krvi. V nesreči se je Zadro lažje poškodoval. Njegov šef stranke je dejanje obsodil kot slabo sporočilo.

V Zagrebu gradnja novega stadiona v Kranjčevićevi ulici, znanem kot domovanju v "Ulici pesnikov", poteka skladno s časovnico in vidno napreduje. Gradbeni delavci so že postavili prve obrise severne tribune, ki bo kot prva v celoti dokončana v sklopu te faze projekta. Novi objekt bo temeljito spremenil podobo stadiona, ki je do zdaj premogel le dve tribuni, hkrati pa bo služil kot začasni dom nogometnega kluba Dinamo, medtem ko bo potekala celovita rekonstrukcija njihovega matičnega stadiona Maksimir. Projekt, ki je ključen za športno infrastrukturo hrvaške prestolnice, naj bi bil v celoti zaključen do konca leta 2026. Dela na lokaciji so se intenzivirala po tem, ko so bile odstranjene stare konstrukcije in pripravljeni temelji za sodobnejše tribune. Čeprav splitski Poljud še vedno čaka na svojo prenovo, Zagreb z aktivno gradnjo v Kranjčevićevi kaže jasen napredek pri modernizaciji nogometnih objektov, ki bodo izpolnjevali standarde za mednarodna tekmovanja.

Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je državljanom v domovini in tujini čestital ob vstopu v novo leto 2026 ter pri tem poudaril dosežke svoje vlade v preteklem letu. Po njegovih besedah je Hrvaška v zapletenih globalnih okoliščinah leta 2025 ostala stabilna in varna država, ki beleži gospodarsko rast nad povprečjem Evropske unije. Premier je v svojem nagovoru izrazil optimizem glede prihodnosti in državljanom zaželel predvsem zdravja, miru ter družinske sreče. Plenković je za leto 2026 napovedal tri ključne prioritete, s katerimi namerava vlada nadaljevati pot stabilizacije in razvoja. Kljub številnim izzivom, s katerimi se je država spopadala v preteklosti, premier ocenjuje, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti pri ohranjanju socialne kohezije in krepitvi hrvaškega gospodarstva. Vlada se bo v prihodnjem obdobju osredotočila na nadaljnje izboljševanje življenjskega standarda in utrjevanje mednarodnega položaja države v okviru evropskih institucij.

Višje sodišče v Nišu je potrdilo obtožnico proti nekdanji županji Niša, Dragani Sotirovski, zaradi zlorabe uradnega položaja. Sotirovski je obtožena, da je oškodovala mestni proračun za 250 milijonov dinarjev.

Predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, se je v soboto posvetoval s predstavniki parlamentarnih strank glede izbire sodnikov ustavnega sodišča. Izbira sodnikov je ena najpomembnejših obveznosti na poti Črne gore k Evropski uniji. Med kandidati za sodnike so Kojičić, Prelević, Bošković, Mugoša in Đokaj. Posvetovanja so potekala v Vili Gorica.

Črnogorska policija je v občini Zeta blizu Podgorice aretirala M. K. (61), ki ga Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov proti vojnim ujetnikom in civilnemu prebivalstvu. Po poročanju RTCG gre za Milorada Kovačevića. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman se je že odzval na aretacijo.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Pred 35 leti, 21. decembra 1990, so poslanci prvega sklica hrvaškega sabora sprejeli prvo ustavo Republike Hrvaške, ki je utrla pot njeni samostojnosti in neodvisnosti. Zaradi tega, ker je bila sprejeta pred božičem, je znana tudi kot božična ustava. Osnutek ustave je bil napisan v Malinski in jo imenujejo tudi "Krčka ustava".

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki in zločinov na območju Grubišnega Polja med Domovinsko vojno. Hrvaška je v stiku s črnogorskimi oblastmi.

Marijana Puljak, saborska poslanka in mestna svetnica iz Splita, je bila na volilni skupščini v Zagrebu izvoljena za novo predsednico stranke Center. Marin Račić ostaja podpredsednik, politični tajnik pa je postal ... Puljak je ob izvolitvi poudarila, da je Hrvaška danes bolj kot kdaj koli prej zavestno razdeljena.

Vladan Mijušković, ki ga v Črni gori obtožujejo pripadnosti Škaljarskemu klanu, je v splitskem zaporu začel gladovno in žejo protestirati proti izročitvi Črni gori. Mijušković trdi, da mu je v Črni gori ogroženo življenje in da je v priporu že več kot tri leta. V zaporu naj bi mu odstranili tudi ledvico.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela uredbo, s katero se bodo 1. januarja 2026 znatno povišale trošarine na tobačne preračunane in izdelke, kar bo povzročilo podražitev cigaret na maloprodajnem trgu. Finančni minister Marko Primorac je poudaril, da ima ta ukrep dvojni namen: poleg neposrednega fiskalnega učinka, saj vlada v proračunu pričakuje dodatnih 129,1 milijona evrov prihodkov, želijo s povišanjem cen doseči tudi pozitivne zdravstvene učinke z zmanjšanjem porabe tobaka. Uredba določa nove specifične trošarine za tisoč kosov cigaret, veljala pa bo tudi za tobak za zvijanje in e-tekočine. Po navedbah hrvaškega ministrstva za finance so tovrstne prilagoditve nujne za uskladitev z evropskimi direktivami in nacionalno strategijo za omejevanje rabe tobaka. Napovedana podražitev sledi podobnim trendom v regiji, kjer države s trošarinsko politiko poskušajo polniti proračune in hkrati zmanjševati obremenitve zdravstvenega sistema zaradi bolezni, povezanih s kajenjem.

Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo posodobljen seznam varnostnih priporočil za potnike, ki vključuje podrobne ocene tveganj za države Zahodnega Balkana in sosednjo Hrvaško. Svetovanja temeljijo na celoviti analizi dejavnikov, kot so stopnja kriminala, nevarnost terorizma, civilni nemiri, dostopnost zdravstvenih storitev ter verjetnost naravnih katastrof. Za Bosno in Hercegovino so ameriške oblasti izdale posebna opozorila glede varnostnih razmer, medtem ko so za Hrvaško pripravile specifične opombe v okviru splošne ocene varnosti države. Novi seznam ameriškim državljanom služi kot ključno vodilo pri načrtovanju potovanj, saj State Department redno prilagaja svoje kategorije ogroženosti glede na aktualne politične in družbene razmere v posameznih regijah. Čeprav večina držav v regiji ostaja v kategorijah, ki veljajo za relativno varne, poudarek na specifičnih tveganjih kaže na previdnost Washingtona pri ocenjevanju stabilnosti jugovzhodne Evrope. Dokumenti ne vključujejo le neposrednih groženj, temveč tudi logistične in infrastrukturne izzive, s katerimi bi se lahko srečali tuji obiskovalci.

Trije hrvaški sindikati s področja izobraževanja so na torkovi novinarski konferenci ostro kritizirali vlado premierja Andreja Plenkovića in ministra za delo Marina Piletića zaradi neuspeha pri podpisu dodatka k temeljni kolektivni pogodbi (TKU). Predstavniki sindikatov trdijo, da vlada namerno zavlačuje s pogajanji o osnovici za plače, s čimer želi kupiti čas in oslabiti njihov pogajalski položaj. Zrinko Turalija, predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Hrvaške, je opozoril, da gre za nevaren precedens, saj v tekočem letu prvič ni bil dosežen dogovor o osnovici za obračun plač. Sindikalisti so izpostavili, da se soočajo s poskusi sistemske eliminacije iz sindikalnega življenja, saj naj bi vlada in nekateri poslanski kolegi aktivno delovali proti njihovim interesom. Po njihovem mnenju minister Piletić neposredno ovira pogajalski proces, kar ogroža socialni dialog v državi. Sindikati zahtevajo takojšnjo vzpostavitev konstruktivnega dialoga in opozarjajo na dolgoročne posledice, ki jih bo takšno ravnanje imelo na standard zaposlenih v javnem sektorju, zlasti v izobraževanju.

Hrvatska udruga poslodajalcev (HUP) je izrazila močno podporo ministru za prostorsko ureditev in graditeljstvo Branku Bačiću pri sprejetju novega zakona o gradnji. Po mnenju HUP novi zakon predstavlja pomemben korak k ustvarjanju jasnejšega, učinkovitejšega in pravno varnejšega okolja za gradbeni sektor. HUP posebej pozdravlja vključitev in reafirmacijo Posebnih uzanc o grajenju.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića, ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki, so aretirali v občini Zeta blizu Podgorice. Po aretaciji so ga privedli k sodniku Višjega sodišča v Podgorici.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo sporočil, da v kazenski ovadbi, ki jo je proti njemu vložil pevec Marko Perković Thompson, ne vidi nobene podlage za kazensko odgovornost. Tomašević, ki je tudi vidni član stranke Možemo!, je poudaril, da je v celotnem postopku ravnal v skladu z zakonom in da mestu Zagreb ni bila povzročena nobena finančna škoda. Spor med županom in glasbenikom se je zaostril zaradi načrtovanega koncerta v zagrebški Areni, ki bi se moral odviti konec decembra. Župan je v svojem nagovoru javnosti pojasnil, da so bile vse odločitve mestne uprave sprejete na podlagi veljavnih predpisov. Thompsonove očitke o politični motiviranosti prepovedi nastopa je zavrnil kot neutemeljene. Tomašević je ob tem nakazal, da bo mesto vztrajalo pri svojih odločitvah glede uporabe javnih prostorov za dogodke, ki po mnenju mestne oblasti ne ustrezajo standardom ali povzročajo varnostna tveganja. Gre za nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med liberalno zagrebško oblastjo in podporniki desničarskega glasbenika.

Največja zasebna indijska rafinerija nafte, Reliance Industries, je ponovno začela uvažati rusko nafto, čeprav veljajo ameriške sankcije proti ključnim ruskim proizvajalcem. Podjetje je začasno prekinilo nakupe ruske nafte po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu, vendar je ponovno vzpostavilo dobavo, kar je ključnega pomena za stabilizacijo dobav in zmanjšanje posledic sankcij.

V Zagrebu je prišlo do ostrega spora med Dalijo Orešković in Zlatkom Hasanbegovićem, v katerem sta si izmenjala ostre besede glede politične pripadnosti in delovanja. Hasanbegović je označil Oreškovićevo za 'brezkoristnega idiota' Andreja Plenkovića in HDZ-a, kar kaže na globoke politične razkole.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da izpostavljanje ustaškega pozdrava "Za dom spremni" na nogometni tekmi in pomanjkanje obsodbe tega dejanja kažeta, da Hrvaška ni izstopila iz vrtinca sovraštva do Srbov. Dodal je, da tisti, ki propagirajo ta pozdrav, se izpisujejo iz civilizacije in vpisujejo v barbarstvo.

Udruga PaRiter je v reškem book cafeju Dnevni boravak podelila nagrade Novinarka leta za leto 2025. Nagrado na nacionalni ravni je prejela Melita Vrsaljko, priznanje pa so prejeli tudi Borka Perović in Sara Ivelja Ćiković. Projekt Novinarka leta že tretje leto nagrajuje novinarke, ki se posvečajo obravnavi spolno občutljivih in družbeno pomembnih tem.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo zavrnil vse očitke iz kazenske ovadbe, ki jo je proti njemu vložil glasbenik Marko Perković Thompson. Župan je poudaril, da pri svojih odločitvah ni kršil zakonodaje in da mestni proračun Zagreba z njegovimi dejanji ni bil finančno oškodovan. Tomašević je v izjavi za medije pojasnil, da so bili vsi postopki v zvezi z načrtovanimi koncerti izpeljani transparentno in v skladu s predpisi. Spor med županom in pevcem se je zaostril zaradi pogojev za izvedbo koncertov v hrvaški prestolnici. Tomašević je izpostavil, da Zagreb ni niti prvo niti edino mesto na Hrvaškem ali v Evropi, kjer določen dogodek ni prejel dovoljenja, če niso bili izpolnjeni vsi pogodbeni in pravni pogoji. Po županovih besedah v njegovem ravnanju ni mogoče najti nikakršne kazenske odgovornosti, saj je deloval izključno v javnem interesu in v okviru svojih pristojnosti.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je v podcastu razkril, da je z Zoranom Milanovićem v prijateljskem odnosu in da mu bo Milanović, kot zatrjuje, pomagal. Hajdaš Dončić je v sproščenem pogovoru pokazal tudi tetovažo in poudaril, da mu Milanović ne bo storil nič žalega.

V Bučju pri Pakracu so s polaganjem vencev in prižiganjem sveč obeležili 34. obletnico osvoboditve zloglasnega sovražnikovega oporišča in taborišča za hrvaške branitelje in civiliste iz domovinske vojne. Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik vlade in minister za hrvaške veterane Tomo Medved.

Marko Perković Thompson je na koncertu v zagrebški Areni izvedel sporno pesem "Bojna Čavoglave" in pozval k odstavitvi župana Tomaševića, kar je povzročilo nov spor. Tomašević se je odzval in dejal, da bo kljub pritiskom nadaljeval z delom. Desničarji so se zaradi napovedane prepovedi Thompsonovih koncertov zbrali pred Tomaševićevim stanovanjem.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da je ustaštvo na Hrvaškem primerna ideologija. Njegova izjava je bila odziv na komentar hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je ustaški pozdrav "Za dom spremni" označil za logičnega in normalnega.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Goran Grlić Radman se je v Zagrebu sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti za BiH Christianom Schmidtom. Grlić Radman je poudaril, da Hrvaška ostaja močan zagovornik stabilnosti BiH in njene poti v Evropsko unijo. Pogovori so bili osredotočeni na položaj Hrvatov v BiH, spremembe volilne zakonodaje in ustavno ureditev države.

Kosovo, Albanija in Hrvaška so sklenile dogovor o skupni proizvodnji oklepnega vozila "Shota". Ta trilateralna obrambna suradnja naj bi bila prvi skupni program proizvodnje oklepnih vozil na Balkanu. Vršeč funkcije ministra za obrambo Kosova, Ejup Maqedonci, je potrdil, da so priprave v teku.

Odvetniška ekipa hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona je na Urad za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena zaradi zavrnitve izdaje dovoljenja za drugi koncertni termin v zagrebški Areni, ki bi moral potekati 28. decembra 2025. Spor se je zaostril po tem, ko je župan Tomašević javno potrdil, da dodatnega koncerta ne bo dopustil, svojo odločitev pa utemeljil s skrbjo za interese meščanov in zavračanjem zunanjih pritiskov. Župan Tomašević je v nastopu na nacionalni televiziji poudaril, da mestna oblast ne bo popustila pri svojih pogojih glede uporabe ustaških simbolov in pozdravov na javnih prireditvah. Spor med glasbenikom in mestnimi oblastmi traja že več tednov, saj je bil odobren le prvi termin koncerta, 27. decembra, ki je bil hitro razprodan. Thompsonova stran mestnim oblastem očita zlorabo položaja in kršenje pravic do nastopanja, medtem ko mestna uprava vztraja pri strožjih pogojih za izvedbo množičnih prireditev v občinskih prostorih.

Odvetniška ekipa hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona je vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena, ker glasbenik ni prejel dovoljenja za izvedbo dodatnega koncerta v zagrebški dvorani Arena. Po poročanju hrvaške radiotelevizije HRT Thompsonov tabor županovim odločitvam pripisuje osebne in ideološke motive, kar je privedlo do stopnjevanja pravnega spora med izvajalcem in mestno oblastjo. Župan Tomašević je v odzivu na pravne poteze poudaril, da pod nobenim pogojem ne bo popustil pritiskom. Spor se je zaostril po prejšnjih dogodkih, ko je pevec na svojih nastopih mestno oblast označeval za ostanek nekdanjega režima in pozival k menjavi vodstva Zagreba. Trenutni spor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se začele s prvimi omejitvami koncertnih dejavnosti kontroverznega pevca v prestolnici. Pravni postopek bo zdaj ugotavljal, ali je prišlo do zlorabe položaja ali neupravičenega omejevanja svobode nastopanja.

V starosti 94 let je umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški novinar, zgodovinar, politolog in nekdanji diplomat. Meštrović, ki je bil sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je večji del življenja preživel v emigraciji v Združenih državah Amerike, kjer je deloval kot profesor in novinar za ugledne medije, med drugim za revijo Time. Njegovo delo je bilo ključno pri ohranjanju hrvaške politične misli v tujini, saj se je aktivno zavzemal za neodvisnost Hrvaške in demokratične procese. Po vrnitvi v domovino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je aktivno vstopil v hrvaško politiko in diplomacijo. Bil je poslanec v hrvaškem saboru ter veleposlanik v Bolgariji. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob njegovi smrti družini izrazil sožalje in poudaril, da bo Meštrović ostal zapisan v zgodovini kot človek, ki je s svojim intelektualnim in političnim delovanjem v emigraciji odločilno prispeval k mednarodni prepoznavnosti hrvaških teženj po samostojnosti. Njegov prispevek k hrvaški kulturi in znanosti ostaja neizbrisan, saj je bil tudi vnet zagovornik ohranjanja očetove umetniške dediščine.

Atletski savez Črne gore je za najboljša atletičarja v letu 2025 izbral Amirja Papazija, člana Atletskega kluba Tempo, in Marijo Vuković. Papazi je v letu na izmiku osvojil zlato medaljo na Igrama Malih zemalja Evrope v metu kopja s 69,68 metri, njegov najboljši rezultat v metu kopja pa znaša 73,91 metra, kar po WA tablicah prinaša 1015 točk.

Trener HŠK Zrinjski, Igor Štimac, je znova povzročil polemike, ko se je na družbenih omrežjih pojavila fotografija, na kateri pozira v jakni z obeležji Herceg-Bosne in drži upalnik z napisom "Za dom spremni". Fotografijo je objavila hrvaška znamka oblačil "Patria Eterna" na svojem Instagram profilu.

Hrvaška policija je skupini uličnih glasbenikov iz Srbije, ki so jih na Badnjak v Osijeku našli brez ustreznih dovoljenj za delo in bivanje, odpovedala bivanje in jim za tri mesece prepovedala vstop v državo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Hrvati v Podgorici lahko počnejo, kar hočejo, in da je on kriv za vse, vključno s primerom Lora in ladjo Jadran. Dodal je, da se Srbija oborožuje, da bi odvrnila morebitne agresorje, pri tem pa opozoril na sodelovanje Prištine, Albanije in Zagreba pri izdelavi bojnega vozila ‘šota’.

Rimokatoliška cerkev in verniki so praznovali božič po gregorijanskem koledarju, pridružile so se jim tudi protestantske, anglikanske in pravoslavne cerkve. Predsednik Skupščine mesta, Ivica Momčilović, je poslal čestitke župniku Goranu Avramovu in vsem vernikom katoliške veroizpovedi. Čestitke so izrekli tudi uradniki in predstavniki političnih strank.

Verniki so se zbrali v različnih cerkvah po Bolgariji, da bi poslušali božične liturgije. V Razgradu je oče Georgi vernikom zaželel, da bi božja milost dosegla vsako srce in dom. V Targovištu je oče Slavčo Prodanov zaželel medsebojno ljubezen in Kristusa med ljudmi. V Pazardžiku je liturgijo vodil arhijerejski namestnik Bojan Kočev, v Plevenu pa oče Milen, ki je prebral patriarhovo in sinodsko poslanico.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil pričakovanje, da bo Črna gora naredila nadaljnje korake pri reševanju odprtih bilateralnih vprašanj, kot so vprašanje pogrešanih oseb, odškodnine za hrvaške internirance in status šolskega broda Jadran. Plenković je poudaril, da o teh vprašanjih redno komunicira s črnogorskima voditeljema, Jakovom Milatovićem in Milojkom Spajićem, ter da si želijo rešiti odprta vprašanja v duhu dobrososedskih odnosov.

Hrvaška putovnica je po zadnji posodobitvi indeksa Henley Passport iz decembra napredovala na sedmo mesto med najmočnejšimi na svetu. Lestvica temelji na podatkih Mednarodne zveze za zračni promet (IATA) in razvršča potne liste glede na število držav, v katere lahko imetniki potujejo brez vizuma.