APDEJT.si

Na Hrvaškem so obeležili dan spomina na žrtve domovinske vojne, s osrednjo slovesnostjo v Vukovarju ob 34. obletnici padca mesta leta 1991. Premier Andrej Plenković je pozval k mirnemu obeleževanju, medtem ko se predsednik Zoran Milanović zaradi zdravstvenih težav ni udeležil dogodka.

Paschal Donohoe, irski finančni minister in predsednik Evroskupine, je odstopil s položaja, da bi prevzel visoko funkcijo v Svetovni banki. Ta poteza je presenetljiva, saj je Donohoe ključno prispeval k urejanju irskih javnih financ. Njegov odhod odpira možnost, da bi španski minister za gospodarstvo Carlos Cuerpo kandidiral za vodilni položaj v Evroskupini.

Hrvaška državljanska iniciativa je obsodila sramotno obnašanje hrvaških navijačev v Podgorici, ki so po njihovem mnenju pokazali nedostojnost do športne predstave. Zaščitnik človekovih pravic je poudaril, da bi morali športni dogodki spodbujati toleranco in povezovati ljudi, ne pa ogrožati vrednot. Stranka URA je prav tako ostro obsodila fašistično skandiranje hrvaških navijačev, saj takšni izpadi ne sodijo v šport.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Na prijateljski tekmi med Črno goro in Hrvaško v Podgorici so hrvaški navijači v 16. minuti skandirali "Ubij Srbina" in "Za dom spremni", kar je povzročilo negodovanje in žvižge domačih navijačev. Del črnogorskih navijačev je ob hrvaški himni ploskal, medtem ko so najglasnejši navijači prižigali bakle.

Po vsej Hrvaški so državljani prižigali sveče v spomin na žrtve Vukovarja in Škabrnje. Hrvaški sabor je 18. november razglasil za državni praznik in dela prost dan v spomin na žrtve domovinske vojne ter žrtve Vukovarja in Škabrnje, kjer je leta 1991 prišlo do hudih zločinov nad prebivalstvom.

V Vukovarju je potekal pogreb francoskega prostovoljca Jeana-Michela Nicolierja, ki je umrl leta 1991 med hrvaško domovinsko vojno. Nicolierja, ki velja za junaka in najbolj znanega tujca, ki je sodeloval pri obrambi Vukovarja, so ubile srbske sile. Njegove posmrtne ostanke so našli konec septembra. Pogreba se je udeležilo več tisoč ljudi.

S skupno akcijo srbske carine in policije so na mejnem prehodu Šid preprečili poskus dveh skupin, v katerih je bilo 19 ilegalnih migrantov, da bi nezakonito prestopili mejo s Hrvaško in vstopili na ozemlje Evropske unije. Carinske oblasti so sporočile, da so migranti poskušali vstopiti v EU.

Velimir Bujanec je objavil posnetek, na katerem Ranko Britvić iz združenja VeDRA in takratna srbska odposlanka v Zagrebu, Jelena Milić, pozirata med vzklikanjem parole »Srbija do Grenlanda« in dvigovanjem treh prstov. Posnetek je sprožil ponovno razpravo o delovanju Ranka Britvića.

Mesto Dubrovnik je sprožilo upravni postopek proti vodji oddelka za podjetništvo, turizem in morje Dubrovačko-neretvanske županije, Ivu Klaiću, zaradi domnevnega nezakonitega izdajanja dovoljenj za kratkoročni najem. Mestna uprava trdi, da Klaićev oddelek krši Zakon o turizmu in Plan upravljanja zgodovinskim jedrom, ki ga je sprejel Dubrovnik v skladu s smernicami UNESCO.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Lyliane Fournier, mati francoskega prostovoljca in heroja Vukovarja, Jean-Michela Nicoliera, je prejela hrvaško državljanstvo. Njenemu sinu, ki je bil ubit na Ovčari, je bilo državljanstvo dodeljeno posmrtno. S tem dejanjem je Hrvaška izrazila hvaležnost Nicolierju za njegovo žrtev in Fournierjevi za njeno ljubezen do Hrvaške.

Predsednik Zoran Milanović je veteranom domovinske vojne podelil častne čine in odlikovanja. Ob tem je poudaril, da Hrvaška ni le branila svoje ozemlje, ampak je tudi osvobodila Bosno in Hercegovino v "bratstvu po orožju" z ZDA in drugimi državami, vključno z Armado BiH.

V Vukovarju so se s poslednjim pogrebom poslovili od branitelja Jean-Michela Nicoliera. Glavni državni tožilec Ivan Turudić je ob tem razkril, da je preiskavo o Nicolierovem umoru, ki je bila leta 2019 prekinjena zaradi nesodelovanja Srbije, prevzela Francija. Hrvaška je aprila 2018 izdala nalog za preiskavo umora in poslala Srbiji zahtevo za zaslišanje Spasoja Petkovića, znanega kot Štuka.

Premier Andrej Plenković je sporočil, da so Jean-Michelu Nicolieru, heroju Vukovarja, in njegovi materi Lyliane Fournier posmrtno podelili hrvaško državljanstvo v znak hvaležnosti. Plenković je družinske člane sprejel v Banskih dvorih in poudaril, da sta Nicolierjeva žrtev in materina ljubezen do Hrvaške trajno zapisani v spomin in identiteto države.

Vukovarci se novembra spominjajo grozot, ki so jih pretrpeli med skoraj trimesečno obleganjem Vukovara leta 1991, ki je dosegla vrhunec s padcem mesta 18. novembra. Vukovar se je tri mesece junaško branil pred agresorskimi silami, dokler ga niso okupirale. Sledilo je maščevanje in zločin nad branitelji in prebivalci Vukovara.

Črnogorska vlada obravnava predlog zakona o proračunu za leto 2026, ki predvideva 3,77 milijarde evrov prihodkov. Predvideni proračunski primanjkljaj znaša 278 milijonov evrov, medtem ko bo državna blagajna potrebovala dodatnih 704 milijone evrov. Izvorni prihodki so ocenjeni na 3,07 milijarde evrov, izdatki pa na 3,35 milijarde evrov. Za tekoči proračun je namenjenih 1,6 milijarde evrov, za rezerve 39,86 milijona evrov, za državne sklade 1,4 milijarde evrov, za kapitalske naložbe pa 300 milijonov evrov. Transakcije in financiranja bodo znašala 430 milijonov evrov.

Hrvaški podpredsednik vlade in minister za prostorsko urejanje, gradbeništvo in državno premoženje, Branko Bačić, je napovedal, da bo nova zakonodaja omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja v roku enega meseca. Poleg tega načrtujejo uporabo satelitov za nadzor nad nelegalno gradnjo. Bačić je spregovoril tudi o dostopnem stanovanju in drugih novostih na tem področju.

Premier Robert Golob je v državnem zboru zavrnil očitke opozicije o neustrezni davčni politiki, ki naj bi zavirala razvoj. Poudaril je, da je davčna obremenitev v Sloveniji povprečna, indeks razvoja pa državo uvršča na 21. mesto na svetu, celo pred Avstrijo. Golob je zatrdil, da so davki namenjeni izključno dobrobiti ljudi. Izpostavil je tudi, da opozicija ne razume pomena božičnic.

Predsednik Milatović je poudaril, da so dokončanje ustavnega sodišča, transparentni meddržavni sporazumi in pravnomočne sodne odločbe ključni za napredek Črne gore proti EU. Dodal je, da mora Črna gora, kot država v zaključni fazi pogajanj, dodatno poudariti ključna področja pravosodja in vladavine prava.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Hrvaška bo od Francije nabavila 18 topov 'cezar' v vrednosti 320 milijonov evrov. Nakup je del programa modernizacije hrvaške vojske, kot poročajo francoski mediji.

V nedeljo zvečer je bila na poti med Budvo in Cetinjem v Črni gori napadena skupina navijačev hrvaške nogometne reprezentance. Po poročanju črnogorskih medijev naj bi neznana skupina navijačem preprečila pot in s palicami razbila stekla na vozilih. Policija preiskuje incident v kraju Ugnji in poskuša identificirati storilce.

Pet hrvaških političnih strank v Bosni in Hercegovini – HDZ 1990, HRS, HNP, HSS in HDS – je oblikovalo nov politični blok. Vodstva teh strank so se sestala v Sarajevu, da bi se dogovorila o skupnem delovanju in napovedala skupnega kandidata za prihajajoče volitve v predsedstvo BiH.

Leva opozicija na Hrvaškem je ostro kritizirala HDZ zaradi, kot pravijo, nadaljevanja koketiranja z ustaštvom. Njihova kritika je sledila odločitvi predsednika Sabora Gordana Jandrokovića, da zavrne predlog stranke Možemo! o dopolnitvi Poslovnika. Desna opozicija pa meni, da bi predlagana dopolnitev vodila v dodatno fetišiziranje pozdrava 'Za dom spremni' (ZDS).

Predsednik Zoran Milanović je ostro obsodil napad na ljudi v Splitu, ki se niso mogli braniti. Incident je označil za jaden in mizeren ter pozval k kaznovanju odgovornih. Poudaril je, da je treba storilce, ki jih je imenoval 'vucibatine njegovih let', locirati, izročiti in jim soditi. Izpostavil je tudi, da je treba žrtvam Vukovara in njihovemu dostojanstvu nameniti poseben dan, medtem ko se preostanek leta živi normalno.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je po protestih v Splitu pozval premierja Andreja Plenkovića, naj vzpostavi ustavno-pravni red na Hrvaškem ali odstopi. Obtožil ga je koketiranja z ekstremno desnico. HDZ se je na te obtožbe ostro odzval. Župan Splita, Ivica Puljak, pa je komentiral, da protestnikom ni uspelo.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je pozval k zmanjšanju napetosti v družbi, še posebej v kontekstu dogodkov, povezanih z srbsko manjšino in protestom v Splitu. Jandroković je pozval levico k zmanjšanju agresivnega govora in obtoževanja, da so vsi ustaši. Kritiziral je tudi tiste, ki pozivajo k nasilju.

Predsednik SDP-ja, Siniša Hajdaš Dončić, je ostro kritiziral premierja Andreja Plenkovića, označil ga je za "kukavico in talca radikalizacije", za katero je po njegovem mnenju sam odgovoren. Njegova izjava je bila odziv na premierjevo stališče glede incidenta v Splitu na Dnevih srbske kulture, kjer je Plenković dejal, da dogodek nima povezave z vladajočo koalicijo. Hajdaš Dončić meni, da Plenković nima poguma, da bi se soočil s problemom, ki ogroža temeljne vrednote Hrvaške.

Hrvaški sabor je s svoje spletne strani in YouTube kanala odstranil posnetek okrogle mize o Jasenovcu, ki sta jo organizirali skrajno desni parlamentarni stranki Hrvaški suverenisti in DOMiNO. Na srečanju so nekateri udeleženci trdili, da Jasenovac ni bil taborišče smrti, ampak delovno taborišče, kar je sprožilo burne odzive.

Pučka pravobraniteljica Tena Šimonović Einwalter je ob mednarodnem dnevu tolerance opozorila na vse pogostejše nasilje in nestrpnost na Hrvaškem. Poudarila je, da je za to odgovorna tudi država, pomembno vlogo pa imajo tudi drugi akterji v družbi. Pravobraniteljica za otroke je izrazila zaskrbljenost nad prizori z ulic hrvaških mest.

Samostojna demokratska srbska stranka (SDSS) je sporočila, da so na Facebook strani stranke objavljeni komentarji, ki vsebujejo grožnje s smrtjo predsedniku stranke, Miloradu Pupovcu. Grožnje so bile prijavljene policiji.

Koordinatorka programa Centra za građansko obrazovanje (CGO), Sara Čabarkapa, je ob Mednarodnem dnevu boja proti fašizmu in antisemitizmu opozorila, da boj proti fašizmu še ni končan in da se je treba stalno upirati politikam mržnje. Dragan Koprivica iz CDT pa je kritiziral mitropolita Metodija Ostojića zaradi omenjanja ljudi in oboroženih formacij, ki so sodelovale s fašisti in nacisti.

Ruski režimski list Vzgljad je objavil "Rejting neprijateljskih vlad", da bi razlikoval med državami, ki se zavestno upirajo Rusiji in tistimi, ki so k temu prisiljene.

Minister za pravosodje, upravo in digitalno preobrazbo Damir Habijan je poudaril, da je politično nasilje nesprejemljivo ne glede na to, s katere strani prihaja. Dodal je, da si vlada prizadeva ustvariti tolerantno družbo, ki spoštuje drug drugega, kar je pokazala v zadnjih 35 letih.

Hrvaška, 34 let po začetku velikosrbske agresije, še vedno išče 1740 oseb, ki so pogrešane ali smrtno ponesrečene z neznanim mestom pokopa. Med njimi je 328 iz Vukovarja in 451 z območja Vukovarsko-sremske županije, poroča Uprava za zaprte in pogrešane Ministrstva za veterane.

Center za raziskovanje holokavsta in genocida Univerze v Reki je objavil, da je znanstveno dokazano, da je ustaško gibanje uvedlo pozdrav "Za dom spremni" kot uradni pozdrav Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki je bila odgovorna za genocid nad Srbi, Judi in Romi. Raziskava potrjuje, da sodobna uporaba tega pozdrava prikliče ustaštvo in da obstajajo dokazi o njegovem izvoru.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki hrvaških političnih strank iz Bosne in Hercegovine, ki so mu izrazili hvaležnost za njegovo zavzemanje. Sogovorniki so Milanovića seznanili z aktivnostmi, ki jih izvajajo, predvsem v zvezi s pripravo predloga novega volilnega zakona.

Na občinskem sodišču v Zlataru je premier Andrej Plenković pričal v postopku proti 39-letnemu tokarju, ki ga obtožujejo groženj in žaljivih sporočil preko družbenih omrežij. Državno odvetništvo je za tokarja zahtevalo preiskovalni zapor. Tokar se je branil z besedami, da živi od minimalne plače in je bil v afektu.

V Novigradu bo v soboto potekal 40. izborni sabor IDS-a, na katerem bosta za predsednika stranke kandidirala Loris Peršurić, aktualni vršilec dolžnosti predsednika in poreški župan, ter Valter Boljunčić, predsednik puljskega IDS-a. Izid volitev bo ključno vplival na prihodnjo politično usmeritev stranke in širše politične razmere v Istri.

Loris Peršurić, saborski zastopnik in župan Poreča, je bil na 40. izbornem saboru v Novigradu izvoljen za novega predsednika IDS-a. Prejel je skoraj 80 odstotkov glasov delegatov, medtem ko je njegov protikandidat Valter Boljunčić dobil 20 odstotkov. Hkrati je bilo odločeno, da Ivan Jakovčić ne bo več častni predsednik stranke.

Milorad Pupovac je bil na volilni skupščini v Vukovarju ponovno izvoljen za predsednika Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) na Hrvaškem. Njegov novi štiriletni mandat bo usmerjen v pozicioniranje stranke v hrvaškem političnem prostoru znotraj opozicije.

Predstavniki Hrvatov v Sloveniji so v hrvaškem saboru izrazili nezadovoljstvo, ker v Sloveniji nimajo statusa narodne manjšine, čeprav so avtohtono prebivalstvo v treh pokrajinah. Opozorili so, da Slovenci na Hrvaškem uživajo vse ustavno zajamčene manjšinske pravice in pozvali k vzpostavitvi ravnotežja. Državna sekretarka Andreja Metelko-Zgombić je zatrdila, da hrvaška diplomacija nenehno pritiska na Slovenijo glede tega vprašanja in da hrvaški premier ob vsakem srečanju s slovenskim kolegom opozarja na to odprto vprašanje.

Na zgradbi šolske dvorane v splitskem naselju Plokite so se pojavili grafiti z ustaškimi simboli in sovražnimi sporočili, usmerjenimi proti Srbom. Med izpisanimi sporočili so bili "Ubij Srbina" in "Mrš iz Hrvatske". Incident je sprožil odzive in opozorila na prisotnost sovražnega govora.

Skupina približno petdesetih maskiranih mladičev je prišla pred Srbski kulturni center v Preradovićevi ulici v Zagrebu, kjer je potekala izložba. Skandirali so ustaški pozdrav "Za dom spremni", eden izmed njih pa je pljunil fotoreporterja Indexa.

Minister Branko Bačić je poudaril, da je Hrvaška po potresih leta 2020 pokazala sposobnost ustreznega odziva na kompleksne situacije. Izpostavil je tudi pomemben prispevek hrvaških projektantov pri obnovi po potresu. Predstavljena je bila tudi knjiga o potresni obnovi, ki naj bi pustila pozitiven pečat.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Milorad Pupovac, predsednik SDSS in poslanec v hrvaškem saboru, je za Hrvatski radio izjavil, da so institucije srbske skupnosti in vsi dogodki te skupnosti pod policijsko zaščito. V Splitu je potekal protest, na katerem so bili prisotni tudi znani obrazi.

Nikola Grmoja je nasledil Boža Petrova na mestu predsednika stranke Most. Grmoja je napovedal, da bo stranka še naprej poudarjala pomen Hrvaške, njenih ljudi, vrednot, družine in otrok. Izpostavil je tudi boj za hrvaško in krščansko identiteto ter zaščito otrok in mladih pred "woke ideologijo" in "LGBTIQ projektom".

Državno tožilstvo je sprožilo preiskavo glede navedb dubrovniškega župana Mata Frankovića o 'kamionih kokaina', ki naj bi krožili v Dubrovniku. Frankovićeve izjave so povzročile burne odzive javnosti in spodbudile ukrepanje policije in tožilstva. Župan je dejal, da je prejel na stotine odzivov na svoje izjave.