Slovenski policisti so v preteklem 24-urnem obdobju na interventni številki 113 zabeležili 1410 klicev, kar je zahtevalo 594 posredovanj. Med obravnavanimi dogodki je bilo 109 prometnih nesreč, pri čemer se je ena oseba hudo, sedem pa lažje telesno poškodovalo. Zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so policisti trem voznikom zasegli njihova vozila. Na področju kriminalitete so organi pregona zabeležili 35 kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovale tatvine in vlomi. Izstopajo tudi trije primeri ponarejanja denarja ter posamezni primeri nasilja v družini in groženj. Zaradi zaščite žrtev nasilja v družini sta bili izrečeni dve prepovedi približevanja. Javni red in mir je bil kršen v 62 primerih, pri čemer je policija pet kršiteljev pridržala do streznitve ali zaključka postopka. Posebno pozornost so policisti namenili varovanju državne meje. Na območju Policijske uprave Novo mesto so prijeli 56 oseb, ki so nezakonito vstopile v državo iz smeri Hrvaške. Med migranti je bilo največ državljanov Egipta, Afganistana in Nepala.

Zagrebški policisti so v torek pod nadzor so pridržali moškega, ki ga sumijo povzročitve eksplozije na otroškem igrišču v mestni četrti Trešnjevka. Po podatkih policijske uprave Zagreb se je incident zgodil v ponedeljek, 29. decembra, v poznih večernih urah. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je moški z uporabo pirotehničnih sredstev oziroma petard zanetil ogenj v posodi z bencinom, kar je povzročilo močnejšo eksplozijo. Dogodek je v soseski povzročil precej vznemirjenja, vendar po prvih podatkih v eksploziji ni bilo poškodovanih oseb. Policija trenutno še ugotavlja vse okoliščine in motive za dejanje, moški pa ostaja v policijskem pridržanju. Kriminalistična preiskava poteka v smeri ugotavljanja kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.

Županijsko državno odvjetništvo v Zagrebu je po zaključeni preiskavi vložilo obtožnico proti 38-letnemu Antoniu A., ki je obtožen umora svojega 33-letnega botra Ivana K. Tragični dogodek se je zgodil julija letos na Aveniji Gojka Šuška v Zagrebu, ko je obtoženec sredi ulice ustrelil žrtev. Po ugotovitvah tožilstva je bil motiv za dejanje maščevanje, ki je izviralo iz močnega ljubosumja. Preiskovalci so ugotovili, da je obtoženi načrtoval napad zaradi domnevnih osebnih sporov, povezanih z njegovo partnerko. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja težkega umora, saj je dejanje storil na zahrbten način na javnem mestu. Primer je povzročil precejšnje vznemirjenje v hrvaški prestolnici, saj se je streljanje zgodilo sredi dneva na prometni lokaciji.

Županijsko državno odvjetništvo v Zagrebu je sprožilo uradno preiskavo proti trem nekdanjim pripadnikom srbskih paravojaških enot, ki jih bremenijo vojnih zločinov nad hrvaškimi civilisti in vojnimi ujetniki. Kazniva dejanja naj bi bila storjena julija 1991 na širšem območju občine Dvor na Uni. Osumljenci, ki so delovali v okviru sil t.i. SAO Krajine, so obtoženi umorov civilnega prebivalstva in hrvaškega policista. Preiskava se osredotoča na obdobje začetka hrvaške domovinske vojne, ko so paravojaške formacije izvajale sistematično nasilje na območjih pod njihovo kontrolo. Gre za del širših prizadevanj hrvaškega pravosodja za procesiranje odgovornih za grozodejstva iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki ostajajo prednostna naloga kljub pretečenemu času. Osumljenci so trenutno nedostopni hrvaškim organom pregona, vendar postopki potekajo v smeri zagotavljanja pravice za žrtve in njihove svojce.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu in nekdanjemu vrhunskemu vaterpolistu Samirju Baraću. Obersnelu očitajo, da je z zlorabo položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje oškodoval mestni proračun za približno 176.000 evrov. Po navedbah tožilstva so bila javna sredstva porabljena v korist oseb, blizu takratni mestni oblasti, kar naj bi potrdila večletna preiskava finančnih tokov v mestni upravi. Reški odbor Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) je ob tem ostro kritiziral Obersnelovo zapuščino. Predsednik lokalnega odbora Josip Ostrogović je poudaril, da so se v času, ko je nekdanji župan javno govoril o poštenju, v ozadju trošili milijoni evrov javnega denarja. Poleg trenutne obtožnice opozicija opozarja na domnevne nepravilnosti pri gradnji garaže Kantrida, investicijah v ladjo Galeb ter spornih poslih s tržnicami in sortirnico odpadkov. HDZ pričakuje, da bo državno tožilstvo (DORH) v prihodnje obravnavalo še več sumov korupcije iz Obersnelovega mandata.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

V naselju Varaždin Breg se je v torek popoldne zgodil incident z uporabo strelnega orožja, v katerem je bil huje poškodovan 78-letni moški. Po podatkih varaždinske policijske uprave je 71-letni storilec na dvorišču stanovanjske hiše okoli 16.10 streljal na starejšega moškega. Napadalec je bil kmalu po dogodku pridržan, policija pa nadaljuje s preiskavo okoliščin dogodka. Žrtev streljanja so reševalci v zavestnem stanju prepeljali v Splošno bolnišnico Varaždin, kjer je bil moški zadržan na nadaljnjem zdravljenju. Stopnja njegovih poškodb javnosti še ni bila podrobneje pojasnjena, prav tako policija še ni razkrila motiva za napad. Dogodek je povzročil precejšnje vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom, saj se je streljanje odvilo v strnjenem naselju na zasebnem posestvu.

Župan Dubrovnika Mato Franković je sprejel odločitev, da bo Ivona Šimunović s 19. januarjem prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti ravnateljice javnega zavoda Dubrovniške poletne igre. Odločitev o imenovanju je sledila zaključenemu razpisu za novega ravnatelja, ki pa bo na županovo pobudo ponovljen. Šimunovićeva bo funkcijo opravljala do konca novega razpisnega postopka in izbire vodstva s polnim mandatom. Franković se je ob tej priložnosti javno zahvalil dosedanji vršilki dolžnosti Marijeti Radić Grabovac, ki je to funkcijo opravljala od junija lani. Izpostavil je njeno predanost in izjemno organizacijo 76. Dubrovniških poletnih iger. Nova vršilka dolžnosti prihaja na položaj v obdobju priprav na naslednjo sezono enega najpomembnejših kulturnih festivalov v regiji, medtem ko mestna uprava pripravlja dokumentacijo za ponovno izvedbo javnega razpisa za vodstveni položaj zavoda.

Črnogorsko specializirano državno tožilstvo (SDT) je vložilo obtožnico proti osumljencu I.Lj. zaradi utemeljenega suma ustanovitve kriminalne organizacije in tihotapljenja. Obtoženi naj bi v letu 2020 postal član kriminalne združbe, ki sta jo organizirala D.G. in S.S., njen namen pa je bil nezakonit prenos neobdavčenih cigaret iz proste carinske cone Luke Bar. Združba se je v letih 2020 in 2021 ukvarjala s prodajo in razširjanjem teh tobačnih izdelkov ne le v Črni gori, temveč tudi v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji. Preiskava je razkrila, da je I.Lj. v juliju 2020 s tovornim vozilom iz Črne gore v Italijo prepeljal večjo količino necarinjenih cigaret ter zanje prevzel denar. Tožilstvo je pred tem že vložilo obtožnico proti organizatorjema in trinajstim drugim članom združbe, ki jim očitajo večkratna kazniva dejanja tihotapljenja v sostorilstvu. Celotna operacija je temeljila na izogibanju carinskemu nadzoru in izkoriščanju logističnih poti prek Balkana v države Evropske unije.

V petem izboru za najlepši advent na Hrvaškem, ki ga organizira portal Gradonačelnik.hr pod pokroviteljstvom hrvaškega ministrstva za turizem in šport, so razglasili zmagovalce v več kategorijah. Mesto Pag je v kategoriji malih mest zasedlo tretje mesto, potem ko je v sedemdnevnem glasovanju prejelo 939 glasov. V kategoriji velikih mest je tretje mesto pripadlo Zadru, medtem ko se je v kategoriji občin na visoko drugo mesto uvrstil Vir, ki je le za las zgrešil zmago. Izbor je letos pritegnil izjemno zanimanje javnosti, saj je v glasovanju sodelovalo več kot 50.000 državljanov. Skupno se je za naziv potegovalo 69 adventnih prireditev iz 48 mest in 21 občin. Projekt, ki poteka pod okriljem pristojnega ministrstva, poudarja pomen praznične turistične ponudbe in spodbuja lokalne skupnosti k izboljšanju kakovosti adventnih dogodkov, ki postajajo ključen del hrvaškega zimskega turizma.

Selektor hrvaške moške rokometne reprezentance Dagur Sigurdsson je objavil seznam igralcev, ki bodo sodelovali v drugem delu priprav na evropsko prvenstvo. Reprezentanca se bo po krajšem premoru znova zbrala 2. januarja 2026 v Zagrebu, nato pa pot nadaljevala v Prelog, kjer bo potekala osrednja faza treningov. Na seznamu manjka eden izmed vidnejših akterjev preteklih prvenstev, kar nakazuje na delno prevetritev moštva pred prihajajočim turnirjem. Strokovni štab se trenutno spopada z negotovostjo glede zdravstvenega stanja enega izmed ključnih igralcev, vendar selektor Sigurdsson ostaja optimističen in ohranja upanje na njegovo okrevanje do začetka prvenstva. Reprezentanca bo v Prelogu pilila taktične zamisli in dvigovala telesno pripravljenost, s čimer želi hrvaški rokomet ohraniti stik z evropskim vrhom. Objava seznama je v hrvaški javnosti že sprožila razprave o končni podobi ekipe in pričakovanjih pred velikim tekmovanjem.

Slovenski in hrvaški policisti so se v Petišovcih že triintrideseto leto zapored srečali na tradicionalnem novoletnem dogodku na mostu čez reko Muro. Srečanje, ki sta se ga udeležila vodstva policijskih uprav Murska Sobota in Medžimurje ter predstavniki lokalnih skupnosti z obeh strani meje, je bilo namenjeno potrditvi odličnega čezmejnega sodelovanja in krepitvi prijateljskih vezi med institucijami. Udeleženci so si na sredini mostu izmenjali priložnostna darila in nazdravili s penino, s čimer so simbolično obeležili konec koledarskega leta in uspešno opravljeno skupno delo. Govorniki so izpostavili, da se sodelovanje med policijama kljub spremembam mejnega režima po vstopu Hrvaške v schengensko območje ni zmanjšalo, temveč se je prelevilo v tesno operativno povezovanje na področju zagotavljanja varnosti prebivalcev obeh držav. Tradicija, ki traja že več kot tri desetletja, po mnenju vpletenih predstavlja ključen steber dobrih sosedskih odnosov v regiji.

Zagrebški policisti so v ponedeljek zgodaj zjutraj med storitvijo kaznivega dejanja zalotili 38-letnega državljana Slovenije, ki je z osebnih vozil odtujeval pnevmatike. Ob poskusu policijskega posredovanja in preprečitve pobega se osumljenec ni ustavil, temveč je z vozilom zapeljal proti policistom in jih skušal povoziti. Njegov beg se je končal, ko je z avtomobilom trčil v kovinsko konstrukcijo, nakar je kraj dogodka zapustil peš. Hrvaški organi pregona so moškega po krajšem iskanju izsledili in mu odvzeli prostost. Po poročanju hrvaških medijev se osumljenec zdaj sooča z obtožbami zaradi tatvine in ogrožanja varnosti uradnih oseb. Incident se je zgodil v jutranjih urah, v njem pa po dostopnih podatkih nihče od policistov ni bil poškodovan, nastala je le materialna škoda na vozilu in obcestni infrastrukturi. Postopek proti slovenskemu državljanu trenutno vodijo pristojne službe v Zagrebu.

Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela odločitev o prerazporeditvi sredstev v državnem proračunu za leto 2025, s katero je zagotovila 235,7 milijona evrov za modernizacijo svoje vojske. Finančni minister Marko Primorac je pojasnil, da so bila skupna prerazporejena sredstva v višini skoraj 250 milijonov evrov, od česar bo levji delež prejel obrambni resor. Sredstva so namenjena predvsem plačilu predplačil za nabavo samohodnih havbic in glavnih bojnih tankov. Ta poteza predstavlja nadaljevanje hrvaške strategije posodabljanja oboroženih sil v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Odločitev o prerazporeditvi proračunskega denarja omogoča takojšen začetek finančnih transakcij s ponudniki vojaške opreme, kar zagotavlja hitrejšo dobavo ključnih obrambnih sistemov. Vlada poudarja, da gre za nujno investicijo v nacionalno varnost, ki sledi dolgoročnim načrtom razvoja obrambnih zmogljivosti države in izpolnjevanju zavez znotraj zavezništva NATO.

Trije hrvaški sindikati s področja izobraževanja so na torkovi novinarski konferenci ostro kritizirali vlado premierja Andreja Plenkovića in ministra za delo Marina Piletića zaradi neuspeha pri podpisu dodatka k temeljni kolektivni pogodbi (TKU). Predstavniki sindikatov trdijo, da vlada namerno zavlačuje s pogajanji o osnovici za plače, s čimer želi kupiti čas in oslabiti njihov pogajalski položaj. Zrinko Turalija, predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Hrvaške, je opozoril, da gre za nevaren precedens, saj v tekočem letu prvič ni bil dosežen dogovor o osnovici za obračun plač. Sindikalisti so izpostavili, da se soočajo s poskusi sistemske eliminacije iz sindikalnega življenja, saj naj bi vlada in nekateri poslanski kolegi aktivno delovali proti njihovim interesom. Po njihovem mnenju minister Piletić neposredno ovira pogajalski proces, kar ogroža socialni dialog v državi. Sindikati zahtevajo takojšnjo vzpostavitev konstruktivnega dialoga in opozarjajo na dolgoročne posledice, ki jih bo takšno ravnanje imelo na standard zaposlenih v javnem sektorju, zlasti v izobraževanju.

Pripadniki srbskega ministrstva za notranje zadeve so v okolici Sremske Mitrovice med nadzorom prometa ustavili in kaznovali 14 voznikov, ki so storili hujše prometne prekršaje. Med kršitelji je izstopal voznik avtomobila znamke Porsche, ki so mu policisti izmerili hitrost 166 kilometrov na uro, hkrati pa je imel v krvi 1,44 promila alkohola. Policija je ob tem poudarila, da so vsi preostali kršitelji v tej skupini vozili pod močnim vplivom alkohola, saj so meritve pri vseh pokazale več kot dva promila alkohola v krvi. Ta akcija je del okrepljenega nadzora na srbskih avtocestah, kjer organi pregona poskušajo omejiti nevarno vožnjo in zmanjšati število nesreč, ki so v preteklosti pogosto vključevale tuje državljane in težka tovorna vozila. Policisti so proti vsem kršiteljem vložili ustrezne obdolžilne predloge, nekateri pa so bili zaradi stopnje alkoholiziranosti pridržani do streznitve. Sremska Mitrovica ostaja ena izmed ključnih točk nadzora zaradi svoje lege na pomembnem prometnem koridorju med Hrvaško in Beogradom.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) je na županijskem sodišču na Reki vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu ter še trem osebam. Med obtoženimi je tudi Samir Barać, nekdanji vaterpolski reprezentant in funkcionar. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, se nanaša na sume zlorabe položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje na Reki. Obersnel, ki je mesto vodil med letoma 2000 in 2021, je obtožen, da je s svojimi dejanji omogočil protipravno korist tretjim osebam oziroma povzročil škodo mestnemu proračunu. Poleg zlorabe položaja obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja napeljevanja k tem dejanjem. Primer predstavlja enega vidnejših pravosodnih postopkov proti nekdanjim visokim lokalnim funkcionarjem na Hrvaškem, kar krepi prizadevanja države pri pregonu korupcije na vseh ravneh oblasti.

V zadnji oddaji osme sezone priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef Hrvaška sta se v finale uvrstila Otto Grundmann in Endrina Muqaj. Tekmovalca sta si mesto v zaključnem dejanju sezone zagotovila po izjemno zahtevni polufinalni preizkušnji, ki je od kandidatov zahtevala najvišjo raven znanja, fokusa in organizacijskih sposobnosti. Od tekmovanja se je tik pred koncem poslovila Antonija Rittuper, ki ji ni uspelo premagati zadnjega pritiska pred finalom. Finalista bosta nocoj stopila pred strokovno žirijo v svojem zadnjem kulinaričnem spopadu sezone. Oba kandidata sta v napovedniku poudarila, da v kuhinji ne bo prostora za milost, saj se bosta potegovala za prestižni naslov. Medtem ko Endrino odlikuje specifična energija in odločnost, se Otto zanaša na svojo tehnično natančnost. Po več mesecih zahtevnih izzivov, vzponov in padcev bosta morala finalista nocoj pokazati vse svoje kuharsko znanje pod največjim pritiskom doslej.

Klinični bolnišnični center (KBC) Reka je s 29. decembrom uvedel popolno prepoved obiskov na vseh oddelkih, zavodih in klinikah. Odločitev je sprejela komisija za bolnišnične okužbe zaradi strmega naraščanja števila primerov gripe med prebivalstvom. Reka se je tako pridružila KBC Osijek, ki je podoben ukrep sprejel že prej, medtem ko v splošni bolnišnici v Pulju še naprej izvajajo poostrene epidemiološke ukrepe, primerljive s tistimi iz časa pandemije covida-19. Direktor reškega kliničnega centra Alen Ružić je pojasnil, da so obiski začasno ukinjeni na vseh bolnišničnih lokacijah, vendar so v izjemnih in upravičenih situacijah mogoča odstopanja, o katerih odločajo vodje posameznih oddelkov. Ukrep je namenjen zaščiti hospitaliziranih bolnikov in osebja pred širjenjem virusnih okužb, ki so v tem prazničnem obdobju močno obremenile hrvaški zdravstveni sistem.