APDEJT.si

Iransko veleposlaništvo je zatrdilo, da so obtožbe o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico v Mehiki medijska izmišljotina, katere cilj je škodovati odnosom med Iranom in Mehiko. Mehiška vlada je zanikala, da bi prišlo do poskusa atentata, kljub obtožbam ZDA in Izraela. Ameriška obveščevalna služba je pred tem trdila, da so iranski operativci iskali cilje v Latinski Ameriki, kjer ima Teheran zavezništvo z Nicolásom Madurom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil trditve, da je Izrael uspešno nevtraliziral iransko jedrsko in balistično grožnjo. Ob tem je napovedal nadaljevanje vojne.

Vodja iranske agencije za atomsko energijo je izjavil, da je Izrael v prvem napadu bombardiral tovarno, ki proizvaja gorivo za reaktor v Teheranu, ki se uporablja za proizvodnjo radioaktivnih zdravil. Po njegovih besedah so bile informacije o tej lokaciji na voljo samo agenciji.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.

Visoki uradnik ameriškega finančnega ministrstva je izjavil, da ZDA iščejo načine za prekinitev iranskega financiranja Hezbolaha v Libanonu. Cilj je zmanjšati podporo tej organizaciji in jo spodbuditi k razorožitvi. Iran naj bi leta 2025 Hezbolahu namenil milijardo dolarjev kljub sankcijam.

Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bo mednarodna stabilizacijska sila, ki jo bodo koordinirale ZDA, »zelo kmalu« napotena v Gazo. Dejal je, da se je več držav ponudilo za sodelovanje v tej misiji, ki naj bi podpirala Trumpov načrt za Gazo.

Abdulmalik Badreddin al-Huti je napovedal skorajšnjo vojno in poudaril, da so iz prejšnjih spopadov izšli močnejši. Opozoril je, da se približujejo novi fazi konfrontacije z nasprotnikom.

Zadnji krog mirovnih pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Istanbulu se je končal brez dogovora. Talibani so po neuspehu pogovorov opozorili Pakistan.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.

Iranska misija pri Združenih narodih na Dunaju je opozorila Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) pred sprejetjem nove resolucije, ki cilja na Iran pod pritiskom zahodnih držav. Iran meni, da bi to predstavljalo nov poskus politizacije agencije. Iranski predstavnik pri IAEA je kritiziral Združene države in tri evropske države zaradi predložitve novega osnutka resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskega zaščitnega nadzora, temveč bo le zapletla trenutno situacijo. Iran je tudi opozoril, da bi sprejetje protiranske resolucije vplivalo na sodelovanje med Teheranom in IAEA.

Iran je izpustil dva francoska državljana iz zapora. Dogodek se dogaja v času napetih odnosov med državama, kar odpira vprašanja o možnih političnih motivih in prihodnjih odnosih.

Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.

Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde je izjavil, da je Netanjahu dva meseca pred 12-dnevno vojno s Trumpom razpravljal o načrtu za strmoglavljenje iranskega režima v samo treh dneh. Izjava poudarja napetosti med Iranom in Izraelom ter vpliv prejšnje ameriške administracije na regionalno politiko.

Strogo zaupni napad bombnika B-2 na iranske jedrske objekte junija 2025 naj bi bil sprožen iz letalske baze Whiteman, ki si deli ograjo s prikoličarskim parkom v tuji lasti, povezanim z obsojenim prevarantom, ki je povezan s kitajsko komunistično partijo (KKP).

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen ponovno začeti jedrske pogovore z ZDA, če bo obravnavan z "dostojanstvom in spoštovanjem". Poudaril je, da je diplomacija edina pot naprej. Iran zanika, da bi imel tajni program bogatenja urana in zatrjuje, da je bogatenje urana ustavljeno po izraelskih in ameriških napadih na ključne objekte, kar kaže na pripravljenost za pogovore, čeprav vztrajajo pri pravici do bogatenja in opozarjajo na varnostne grožnje.

Iranski predsednik Pezeshkian je izjavil, da Iran si prizadeva za mir, vendar ne bo popustil pritiskom in ne bo opustil svojega jedrskega in raketnega programa. Zavrnil je ameriško prisilo in pozive k omejitvi iranskih obrambnih zmogljivosti. Prav tako je poudaril, da Iran ne bo pristal na pogajanja o svojih obrambnih zmogljivostih in ne bo opustil bogatenja urana, kar so pogoji, ki jih je postavil Trump za umik sankcij.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je razbila obsežno vohunsko mrežo, ki naj bi jo vodile ameriške in izraelske obveščevalne agencije. Operacija naj bi potekala "usklajeno v več provincah" po več mesecih nadzora in protiobveščevalne dejavnosti. Podrobnosti o času, aretacijah ali lokacijah niso bile razkrite.

Iran je Združene narode pozval k obsodbi in preiskavi priznanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je ZDA neposredno ukazala izraelski vojaški napad na Iran. Iranski predstavnik pri ZN, Amir Saeid Iravani, je Trumpovo priznanje označil za 'kriminalno' in poudaril neposredno odgovornost ZDA v 12-dnevni vojni proti Iranu, zahtevajo pa tudi odškodnino.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je napovedal namero, da zapre vojaški radio, da bi ohranil 'vojaško nevtralnost', kar je sprožilo kritike glede groženj svobodi tiska in demokratičnim vrednotam. Katz trdi, da je bil radio ustanovljen kot glas in uho za vojake IDF in njihove družine, ne pa kot platforma za izražanje mnenj.

V Dunaju so se pred prihajajočim srečanjem Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) sestali predstavniki Irana, Rusije in Kitajske z generalnim direktorjem agencije, Rafaelom Grossijem. Srečanje poudarja diplomatske napore v zvezi z iranskim jedrskim programom.

Inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) so prejšnji teden obiskali iranska jedrska mesta, je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva. Obisk se je zgodil po tem, ko je IAEA pozvala Iran k "resnemu izboljšanju" sodelovanja. Agencija je od junija izvedla več inšpekcij v Iranu, a je poudarila, da ji ni bil omogočen dostop do jedrskih objektov, kot so Fordow, Natanz in Isfahan.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta podrobno razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu, iranskem jedrskem programu in situaciji v Siriji.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je dejal, da se IAEA pogovarja z Iranom o ponovni vzpostavitvi inšpekcij. Poudaril je, da je uran, obogaten do 60 %, še vedno prisoten v ciljnih jedrskih objektih v Iranu.

Francija si prizadeva za vrnitev nekdanjih talcev Cécile Kohler in Jacquesa Parisa iz Irana. Njihova vrnitev je pogojena z izpustitvijo Mahdieh Esfandiari, Iranke, ki živi v Franciji in je obtožena spodbujanja terorizma. Kohlerjeva in Paris sta bila po treh letih in pol izpuščena iz zapora v Teheranu, vendar jima je prepovedano zapustiti Iran.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

Izraelske oblasti so potrdile, da so od Hamasa preko Rdečega križa prejele truplo talca, zajetega 7. oktobra 2023. Turčija je napovedala kazenski pregon več vodilnih mož Izraela zaradi domnevnih zločinov.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.

Po izvolitvi Zohrana Mamdanija za župana New Yorka je izraelski minister pozval Jude, naj se izselijo iz mesta, in dejal, da New York ne bo nikoli več enak. Izraelski obrambni minister je tudi ukazal, da se območje med Izraelom in Egiptom razglasi za zaprto vojaško cono.

Predsednik parlamenta je ob štirinajsti obletnici smrti mučenika Teheranija Moghaddama dejal, da Izrael v 12-dnevni vojni ni nikoli okusil takšnega ognja.

Ameriški Centralni poveljniški center (Centcom) je izjavil, da je iranska revolucionarna garda zasegla naftni tanker Talara, kar naj bi bila očitna kršitev mednarodnega prava. Centcom poudarja, da je takšno ravnanje nesprejemljivo.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija razvija odnose z novim sirskim vodstvom neodvisno od dogovorov med Sirijo in Združenimi državami. Poudaril je, da Moskva gradi odnose s Sirijo brez upoštevanja njenih stikov z ameriškimi oblastmi.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je med vrhom »ZDA – Srednja Azija« izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump velik voditelj, poslan od zgoraj, da bi v Združene države vrnil tradicionalne vrednote in zdrav razum v politiko. Na srečanju v Washingtonu 6. novembra so se zbrali voditelji držav Srednje Azije in ZDA v formatu C5+1.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je poudaril, da morajo Združene države in evropske države z ukrepi za izgradnjo zaupanja pridobiti zaupanje Irana.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je pohvalil odpornost Irana v soočanju z nedavno 12-dnevno agresijo ZDA in Izraela. Dejal je, da je ta odpornost prisilila sovražnika, ki je sprva zahteval brezpogojno predajo, da je pozneje prosil za brezpogojno prekinitev ognja.

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je izjavil, da v trenutnih razmerah nadaljevanje jedrskih pogajanj z Združenimi državami ni mogoče. Poudaril je, da Washington ne kaže konstruktivne drže in da dialog v takšnih pogojih ni smiseln. Iran s tem postavlja jasno sporočilo ZDA glede pogojev za morebitna prihodnja pogajanja.

Strokovnjak za strateška vprašanja je poudaril, da Teheran ne bo posredoval nobenih nepotrebnih podatkov Mednarodni agenciji za jedrsko energijo zaradi popolnega nezaupanja v proces prenosa informacij.

Z iztekom resolucije 2231 je bil iranski jedrski program umaknjen z dnevnega reda Sveta guvernerjev IAEA. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) bo Iran nadzirala le še v okviru sporazumov o varovanju.

Rafael Grosi, generalni direktor IAEA, je izjavil, da trenutno ni nujno napotiti iranskega jedrskega primera v Varnostni svet ZN zaradi zmanjšanja inšpekcij, vendar je poudaril, da se mora sodelovanje med Iranom in agencijo resno izboljšati. Grosi je tudi izrazil zaskrbljenost glede usode 408 kilogramov visoko obogatenega urana v Iranu, kar povečuje potrebo po ponovnem začetku inšpekcij.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v poročilu izrazila obtožbe glede iranskega miroljubnega jedrskega programa. Poročilo IAEA znova odpira vprašanja o obsegu in naravi jedrskih aktivnosti v Iranu.

V Iraku je več kot 21 milijonov volivcev odločalo o sestavi novega parlamenta. Volitve potekajo v času nestabilnosti v arabskem svetu, pomemben vpliv pa imata tudi Iran in ZDA, ki se borita za prevlado v državi. Kljub obljubam o demokratični prenovi po protestih leta 2019, je navdušenje upadlo, pri čemer nekateri opozarjajo na vpliv Irana na volilni proces.

Tajfun Kalmaegi je dosegel Vietnam, kjer je povzročil zemeljski plaz vzdolž osrednje obale. Pred tem je na Filipinih zahteval najmanj 140 življenj. V Vietnamu so evakuirali več tisoč ljudi iz območij, ki so bila že prizadeta zaradi neviht.

V Grčiji se obeležuje obletnica študentskega upora na Politehniki, s pozivom k boju proti imperializmu in vpletanju države v vojne. Napovedan je velik protest v ponedeljek. Medtem so iranski revolucionarni gardisti v Hormuški ožini zasegli tanker, ki je po njihovih trditvah nezakonito prevažal tovor.