APDEJT.si

Ghulamreza Almasi je bil imenovan za vodjo oddelka za spremljanje in nadzor v organizaciji Satra s strani predsednika te organizacije. Imenovanje poudarja prizadevanja Satre pri nadzoru medijskih vsebin.

Iranski obrambni minister, brigadni general Aziz Nasirzadeh, je na povabilo svojega kolega iz Združenih arabskih emiratov prispel v Dubaj. Namen obiska je udeležba na letalskem mitingu Dubai Airshow 2025.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

ZDA so uvedle sankcije proti finančnim operaterjem, ki so prenašali več deset milijonov dolarjev iz Irana v Hezbollah. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so te osebe izvajale nezakonite transakcije za prenos denarja.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je konec lanskega leta načrtovala atentat na izraelsko ambasadorko v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Združene države Amerike in Izrael obtožujejo Iran načrtovanja atentata, vendar so mehiške varnostne službe zaroto preprečile. Trenutno ne obstaja nobena neposredna grožnja.

Po tem, ko je ameriški predsednik prevzel odgovornost za izraelski vojaški napad na Iran, je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bilo od začetka jasno, da so ZDA v celoti vpletene v ta napad.

Vodja ameriškega notranjega ministrstva, Dag Burgum, je izjavil, da zavezniške države ZDA ne bi smele kupovati ruskih ali iranskih energentov. Burgum je v intervjuju za televizijo Fox News poudaril, da mora Washington zaustaviti nabavo energentov iz teh držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ostre sankcije proti državam, ki trgujejo z Rusijo. Republikanci pripravljajo zakonodajo, ki bi sankcionirala države, ki poslujejo z Rusijo, pri čemer bi se na seznamu lahko znašel tudi Iran. Trump je poudaril, da bo vsaka država, ki posluje z Rusijo, deležna zelo ostrih sankcij.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.

Združene države Amerike obtožujejo Iran, da je načrtoval atentat na izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Mehiške varnostne službe naj bi preprečile iranski teroristični načrt. Izraelsko zunanje ministrstvo se je Mehiki zahvalilo za preprečitev napada.

Iran je označil obtožbe ZDA in Izraela o načrtovanju atentata na izraelskega veleposlanika v Mehiki za "absurdne in smešne".

Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Iran trdi, da je ameriški predsednik Donald Trump s svojo nedavno izjavo razkril neposredno vpletenost Združenih držav v izraelsko agresijo proti Iranu junija. Iranske oblasti poudarjajo, da je Trumpovo priznanje dokaz ameriške medeodgovornosti za dejanja Izraela.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je pozval Varnostni svet ZN k nujnemu zasedanju zaradi "izjemno zaskrbljujočih" izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju testiranj jedrskega orožja. Opozoril je, da takšne izjave resno ogrožajo mednarodni mir in kršijo mednarodne obveznosti ZDA.

ZDA obtožujejo iransko Islamsko revolucionarno gardo, da je načrtovala atentat na izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz Einer, konec lanskega leta. Po navedbah ameriških uradnikov je bil načrt, ki se je začel iz iranskega veleposlaništva v Venezueli, preprečen s strani mehiških varnostnih služb. Izrael se je zahvalil Mehiki za preprečitev načrta, medtem ko se iranska misija pri ZN ni odzvala na komentar.

Ameriški in izraelski uradniki so razkrili, da je iranska revolucionarna garda načrtovala umor izraelskega veleposlanika v Mehiki. Načrt naj bi bil preprečen poleti.

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.

Iranski namestnik zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je ponovil, da Iran ne želi jedrskega orožja in je pripravljen na miroljuben dogovor z ZDA. Ob tem je kritiziral ZDA zaradi protislovnih sporočil glede iranskega jedrskega programa.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl uvedbo sankcij proti državam, ki še naprej trgujejo z Rusijo, in nakazal, da bi se podobni ukrepi lahko razširili tudi na Iran. Trump je dejal, da republikanci v ameriškem Kongresu pripravljajo stroge predpise, ki bi kaznovali vsako državo, ki sodeluje z Moskvo.

Turčija je izdala naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih ministrov. Medtem Iran zanika obtožbe o načrtovanju napada na izraelskega ambasadorja. V ločeni novici so vojaški pravniki v Izraelu opozorili, da je izraelska vojska morda zagrešila vojne zločine v Gazi.

Iranski državni mediji so opozorili na nevarnost »nacionalne katastrofe«, saj več iranskih provinc grozi popolna izsušitev vodnih zbiralnikov. Kriza z vodo se v Iranu stopnjuje.

IAEA je ponovno pozvala Iran, da nujno omogoči pregled zalog urana, saj je Iran edina država brez jedrskega orožja, ki bogati uran na 60 odstotkov, kar je blizu 90-odstotnemu pragu, potrebnemu za izdelavo bombe. Inšpektorji še vedno niso dobili dostopa do jedrskih lokacij, ki sta jih junija bombardirali Izrael in ZDA.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Ameriški zakonodajalci so ponovno pozvali Trumpovo administracijo, naj se odzove na poročila o kitajskih podjetjih, ki naj bi pomagala Iranu pri obnovi programa balističnih raket, s čimer naj bi kršili sankcije Združenih narodov. Poziv je sledil poročanju CNN.

Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.

Pakistanski talibani so prevzeli odgovornost za samomorilski napad v Islamabadu, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih. Pakistanski premier Shehbaz Sharif je za napad obtožil pakistanske talibane in beludžistanske separatiste. Napad je bil redek, saj se je zgodil v glavnem mestu države.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran trenutno ne bogati urana, saj so ameriški in izraelski napadi junija poškodovali iranske jedrske objekte. Dodal je, da je Teheran odprt za pogovore z Washingtonom, če ZDA opustijo svoje "maksimalistične zahteve". Poudaril je, da v Iranu ni nobenega neprijavljenega bogatenja urana.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovil trditev, da bi Združene države v zelo kratkem času lahko uničile jedrske zmogljivosti Irana. Prav tako je bilo omenjeno, da so ZDA naročile posodobljene bombnike B-2.

Iran si želi doseči miren jedrski sporazum z Združenimi državami, da bi rešil desetletja dolg spor, vendar ne bo ogrozil svoje nacionalne varnosti. Iranski namestnik zunanjega ministra je izjavil, da ameriška vlada pošilja protislovna sporočila glede jedrskih pogovorov preko tretjih oseb.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo obsežne izraelske vojaške napade na različna območja v Libanonu. Iran opozarja mednarodno skupnost in regionalne države na njihovo obveznost, da se uprejo izraelskemu vojaškemu agresorstvu ter zahtevajo odgovornost in kaznovanje režima. Poudarili so, da bi izraelska agresivna politika lahko imela resne posledice za regionalni mir in stabilnost.

Izraelsko zunanje ministrstvo se je zahvalilo mehiškim varnostnim službam za preprečitev iranske "teroristične mreže", ki naj bi napadla izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz-Neiger. Viri v Washingtonu in Tel Avivu so potrdili, da so mehiške varnostne službe že v začetku tega leta preprečile iranski načrt za atentat.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Svetovalec vrhovnega voditelja za mednarodne zadeve je poudaril, da svet prehaja iz enopolarnega v večpolarni in pravičnejši red, s čimer se končuje obdobje ameriške prevlade.

Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.

Fox News poroča, da so iranski hekerji po obtožnici, vloženi proti nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost ZDA Johnu Boltonu, pridobili dostop do njegove e-pošte, ki je vsebovala zaupne informacije.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Iransko veleposlaništvo je zatrdilo, da so obtožbe o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico v Mehiki medijska izmišljotina, katere cilj je škodovati odnosom med Iranom in Mehiko. Mehiška vlada je zanikala, da bi prišlo do poskusa atentata, kljub obtožbam ZDA in Izraela. Ameriška obveščevalna služba je pred tem trdila, da so iranski operativci iskali cilje v Latinski Ameriki, kjer ima Teheran zavezništvo z Nicolásom Madurom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil trditve, da je Izrael uspešno nevtraliziral iransko jedrsko in balistično grožnjo. Ob tem je napovedal nadaljevanje vojne.

Vodja iranske agencije za atomsko energijo je izjavil, da je Izrael v prvem napadu bombardiral tovarno, ki proizvaja gorivo za reaktor v Teheranu, ki se uporablja za proizvodnjo radioaktivnih zdravil. Po njegovih besedah so bile informacije o tej lokaciji na voljo samo agenciji.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.

Visoki uradnik ameriškega finančnega ministrstva je izjavil, da ZDA iščejo načine za prekinitev iranskega financiranja Hezbolaha v Libanonu. Cilj je zmanjšati podporo tej organizaciji in jo spodbuditi k razorožitvi. Iran naj bi leta 2025 Hezbolahu namenil milijardo dolarjev kljub sankcijam.

Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bo mednarodna stabilizacijska sila, ki jo bodo koordinirale ZDA, »zelo kmalu« napotena v Gazo. Dejal je, da se je več držav ponudilo za sodelovanje v tej misiji, ki naj bi podpirala Trumpov načrt za Gazo.

Zadnji krog mirovnih pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Istanbulu se je končal brez dogovora. Talibani so po neuspehu pogovorov opozorili Pakistan.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.