Mestna občina Rim je v svojem središču s 15. januarjem uvedla novo omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Ukrep ne velja le za ozke ulice v zgodovinskem delu mesta, temveč vključuje tudi širše prometne žile, ki so bile do sedaj predmet višjih omejitev. Tehnične ekipe so v dneh pred uveljavitvijo pospešeno nameščale ustrezno prometno signalizacijo po celotnem območju omejitve. Glavni cilj mestne uprave pod vodstvom rimskega župana je izboljšanje prometne varnosti in ambiciozen načrt za popolno odpravo smrtnih žrtev na mestnih cestah. S tem se italijanska prestolnica pridružuje trendu evropskih metropol, ki s strožjimi omejitvami hitrosti skušajo zaščititi pešce in kolesarje ter hkrati zmanjšati stopnjo hrupa in izpustov v strnjenih mestnih jedrih. Odločitev je naletela na raznolike odzive, vendar mestni uradniki vztrajajo, da je varnost državljanov prednostna naloga.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in močnega vetra trajekt na liniji Brindisi–Valona danes ni mogel pristati v albanskem pristanišču Valona. Kapitanija je odločitev o prepovedi pristanka sprejela zaradi neposredne nevarnosti trčenja plovila v pristaniško obalo. Po uradnih podatkih je bilo na krovu in v pristanišču ujetih približno 800 potnikov ter 150 vozil, ki so čakali na prevoz oziroma izkrcanje. Zaradi varnostnih razlogov so pristojne oblasti začasno prekinile vse pomorske povezave, nov poskus sidranja pa so napovedale za popoldanske ure, ko so pričakovali rahlo izboljšanje razmer. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti v pomorskem prometu med Italijo in Albanijo, saj so morali odpovedati tudi načrtovane odhode, dokler se vreme ne stabilizira. Razmere v Jadranskem morju ostajajo zaostrene, kar vpliva na logistične verige v regiji.

Avstrijska policija je v nedeljo dopoldne na zahodni avtocesti (A1) pri kraju Sipbachzell ustavila 22-letnega voznika, ki je z osebnim vozilom močno prekoračil dovoljeno hitrost. Civilna patrulja deželnega oddelka za promet je voznika iz okrožja Vöcklabruck izmerila pri hitrosti 231 kilometrov na uro, kar je za 101 kilometer na uro več od splošne omejitve na avstrijskih avtocestah oziroma za 89 kilometrov na uro več od omejitve na tistem odseku. Policisti so kršitelja, ki je vozil v smeri proti Dunaju, uspeli ustaviti na počivališču Allhaming v okrožju Linz-Land. Moškemu so na mestu dogodka začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi nevarne vožnje in drastične prekoračitve hitrosti so zoper njega podali prijavo na pristojne organe, grozijo pa mu visoka denarna kazen in dolgotrajna prepoved vožnje.

Z 1. januarjem so se na italijanskih avtocestah povišale cestnine, ki so v povprečju zrasle za 1,5 odstotka. Odločitev o podražitvi je sprejelo italijansko ustavno sodišče, čeprav je tamkajšnje ministrstvo za promet takšnemu ukrepu sprva nasprotovalo. Sprememba cenika neposredno vpliva na vse uporabnike italijanskega avtocestnega križa, vključno s številnimi slovenskimi vozniki in prevozniki. Podražitev bo najbolj prizadela logistična podjetja in turiste, ki Italijo prečkajo v tranzitu ali jo obiskujejo kot končno destinacijo. Italijanske oblasti so poudarile, da je bila uskladitev cen nujna zaradi sodne odločbe, kljub prizadevanjem izvršne oblasti, da bi stroške za uporabnike ohranila na prejšnji ravni. Za slovenske državljane, ki pogosto uporabljajo cestne povezave s sosednjo državo, to pomeni dodatno finančno obremenitev pri načrtovanju potovanj.

Italijanske oblasti so napovedale, da se bodo cestnine na večini avtocest v državi s 1. januarjem 2026 zvišale. Po sodni odločitvi se bodo tarife v povprečju povečale za 1,5 odstotka, kar predstavlja prilagoditev stopnji inflacije. Ukrep bo zajel skoraj celotno avtocestno omrežje, ki ga upravljajo različni koncesionarji. Napovedana podražitev je že sprožila ostre odzive v javnosti in med interesnimi združenji. Kritiki odločitev označujejo za popoln neuspeh prometne politike, saj se uporabniki avtocest že sedaj spopadajo s pogostimi zastoji. Povišanje stroškov prevoza bo vplivalo tako na tranzitni promet kot na logistična podjetja, ki Italijo povezujejo s sosednjimi državami.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Tehnična okvara na sistemu radijskih frekvenc za vodenje zračnega prometa je povzročila obsežne motnje in odpovedi letov po celotni Grčiji. Težave so se začele v dopoldanskih urah, ko je zaradi napake v osrednjem komunikacijskem vozlišču v Atenah prišlo do skorajšnje zaustavitve vzletov in pristankov v vseh večjih grških letališčih, vključno s Hanijo, Heraklioni in Krfom. Podatki radarskega spremljanja letov so pokazali nenavadno prazen zračni prostor nad državo, saj so nadzorniki zračnega prometa lahko oskrbovali le letala, ki so bila v času okvare že v zraku. Številni potniki so ostali ujeti na letališčih, kjer so bile napovedane večurne zamude. Istočasno se je s podobnimi težavami soočalo tudi italijansko letališče Bergamo-Orio al Serio, ki velja za pomembno vozlišče letalskega prevoznika Ryanair. Zaradi napake na sistemu za pristajanje in slabe vidljivosti je letališče začasno prekinilo delovanje, kar je neposredno vplivalo na 26 odhodov, več letov pa je bilo preusmerjenih na druga letališča. Čeprav so italijanske oblasti okvaro odpravile okoli polnoči, se posledice v obliki zamud čutijo še danes. V obeh državah so potniki zaradi odpovedi letov noč preživeli na letaliških tleh.