Izraelski parlament (kneset) je v torek dokončno potrdil zakonodajo, ki državi omogoča takojšnjo prekinitev dobave električne energije in vode uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Jeruzalemu. Zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet z 59 glasovi za in sedmimi proti, veljati pa je začel takoj po razglasitvi. Philippe Lazzarini, generalni komisar agencije, je odločitev označil za škandalozno in jo opredelil kot neposreden napad na mandat, ki ga je agenciji podelila Generalna skupščina Združenih narodov. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na več kot 110.000 beguncev v Jeruzalemu, saj agencija tam upravlja begunski taborišči Šuafat in Kalandija, vodi kliniko Indian Corner pri Damaščanskih vratih ter številne šole. Ukrep sledi dolgotrajnim prizadevanjem Izraela za omejitev delovanja UNRWA na ozemljih pod njegovim nadzorom. Lazzarini je opozoril, da so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Izraela in dodatno poglabljajo humanitarno krizo med palestinskim prebivalstvom.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

Izrael je napovedal, da bo preklical licence za delovanje približno 40 nevladnim organizacijam v Gazi in Zahodnem bregu, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), ker niso posredovale zahtevanih informacij o svojih zaposlenih. Ukrep bo začel veljati s prihodnjim letom. Francija in devet drugih držav so izrazile zaskrbljenost glede humanitarnih razmer v Gazi, kljub prekinitvi ognja.

Izraelska vlada je 30. decembra 2025 uradno preklicala registracijo 37 mednarodnim humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, Zahodnega brega in v samem Izraelu. S to potezo je vlada uvedla praktično popolno prepoved delovanja tujih organizacij na teh območjih, kar bo drastično omejilo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin za tamkajšnje prebivalstvo. Odločitev sledi dolgotrajnim zaostritvam med Izraelom in mednarodno skupnostjo glede humanitarne pomoči. Kritiki to potezo označujejo za kriminilano politiko, ki onemogoča neodvisno opazovanje in nudenje pomoči civilistom. Ukrep neposredno nasprotuje prejšnjim odločitvam Mednarodnega sodišča, ki je Izraelu naložilo zagotovitev pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na popolno humanitarno blokado.

Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je sporočil, da je v severozahodnem delu mesta Gaza zaradi ekstremnih zimskih razmer in pomanjkanja ustreznih bivališč umrl še en otrok. Sedemletni deček Ata Mai je 27. decembra utonil med hudimi poplavami v improviziranem taborišču za notranje razseljene osebe v Sudaniyi. Gre za šesto smrtno žrtev med otroki v tem mesecu, ki je neposredna posledica nevzdržnih življenjskih pogojev, mraza in pomanjkanja varnih zavetišč sredi trajajočega konflikta med Izraelom in Hamasom. Agencija ZN je ob tem izrazila globoko pretresenost nad tragedijo, ki bi jo po njihovih navedbah lahko preprečili. Razmere na območju Gaze so se z nastopom zime in obilnim deževjem dodatno poslabšale, saj uničena infrastruktura ne zmore odvajati vode, družine pa bivajo v neprimernih šotorih. UNICEF opozarja, da so otroci v Gazi izpostavljeni ekstremnim tveganjem, saj kombinacija podhranjenosti, bolezni in mraza resno ogroža njihova življenja. Regionalni direktor UNICEF-a je ponovno pozval k zagotovitvi osnovne varnosti in nujne humanitarne pomoči za najranljivejše skupine prebivalstva.

V Gazi je 168 palestinskih zdravnikov prejelo napredne medicinske certifikate med ruševinami bolnišnice Al-Šifa, ki jo je uničil Izrael. Slovesnost, ki je potekala na mestu uničene bolnišnice, poudarja velik vpliv dvoletne vojne na zdravstveni sistem v Gazi.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil nedavne dopolnitve izraelske zakonodaje, ki so bile sprejete 29. decembra v knesetu. Namen teh ukrepov je po njegovih besedah onemogočanje delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Izraela. Guterres je poudaril, da bodo te spremembe resno ogrozile sposobnost agencije pri izvajanju ključnih humanitarnih dejavnosti, ki so ji bile zaupane z mednarodnim mandatom. V uradni izjavi, ki jo je objavil tiskovni predstavnik generalnega sekretarja, je navedeno, da so nove zakonske določbe neskladne s statusom in privilegiji agencije po mednarodnem pravu. Generalni sekretar je pozval k takojšnji razveljavitvi spornih ukrepov, saj bi njihova uveljavitev povzročila katastrofalne humanitarne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je odvisno od pomoči ZN. Poteza Izraela prihaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer UNRWA ostaja glavni steber humanitarne podpore.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Izraelska vlada je pripravila seznam 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ki jim namerava s 1. januarjem prepovedati delovanje na območju Gaze. Med njimi se je nepričakovano znašla tudi kanadska neprofitna organizacija Oxfam-Québec, ki je ob odločitvi izrazila presenečenje. Po poročanju tujih medijev Izrael načrtuje suspenz delovanja več kot dveh ducatov humanitarnih organizacij, ker naj te ne bi izpolnjevale novih pravil o preverjanju mednarodnih subjektov, ki delujejo na tem konfliktnem območju. Predstavniki organizacije Oxfam-Québec so pojasnili, da so bili o uvrstitvi na seznam obveščeni preko medijev in ne neposredno. Odločitev Izraela prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer v Gazi, kjer so mednarodne organizacije ključne za razdeljevanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Izraelske oblasti trdijo, da so novi protokoli nujni za zagotavljanje varnosti in nadzora nad finančnimi tokovi, medtem ko humanitarne skupine opozarjajo, da bodo takšni ukrepi še dodatno ohromili dostavo nujnih življenjskih potrebščin.

Ameriška igralka in humanitarka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, ki vodi v območje Gaze. Namen njenega obiska je bil izraziti solidarnost s palestinskim prebivalstvom, ki se spopada s posledicami dolgotrajnih spopadov in humanitarne krize na tem območju. Med obiskom se je igralka srečala z reševalci in vozniki tovornjakov, ki sodelujejo pri dostavi pomoči. Obisk se je zgodil v času, ko so razmere na območju kritične, saj poročila navajajo, da Izrael skoraj neprestano zapira ključne dostopne poti za humanitarno pomoč. Mejni prehod Rafa sicer velja za glavno vstopno točko za hrano in zdravila, vendar pa blokada močno omejuje oskrbo prebivalstva. Joliejeva je s svojo prisotnostjo želela opozoriti na nujnost nemotene dostave pomoči in trpljenje civilistov v uničenem palestinskem ozemlju.