Nemška farmacevtska družba Bayer je vložila tožbe proti vodilnim proizvajalcem cepiv proti covidu-19, vključno s podjetji Pfizer, BioNTech in Moderna, zaradi domnevne nepooblaščene uporabe tehnologije informacijske ribonukleinske kisline (mRNK). Bayer trdi, da so omenjena podjetja pri razvoju svojih cepiv uporabila tehnološke rešitve, ki jih je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila njegova hčerinska družba Monsanto. Tožbe so bile vložene na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware. Jedro spora se nanaša na patente za stabilizacijo mRNK, ki jih je Monsanto prvotno razvijal za uporabo v kmetijstvu oziroma za izboljšanje odpornosti poljščin. Bayer v tožbenih zahtevkih navaja, da so proizvajalci cepiv brez ustreznega dovoljenja ali plačila licenčnin uporabili te specifične znanstvene metode, ki so se kasneje izkazale za ključne pri izdelavi učinkovitih cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Po navedbah tožnika so kršitve patentov neposredno vplivale na uspeh in komercialno vrednost cepiv. Predstavniki podjetij Pfizer, Moderna in BioNTech se na obtožbe še niso uradno odzvali, vendar se v industriji pričakuje dolgotrajen pravni spor. Tožba bi lahko imela širše posledice za farmacevtski trg in prihodnji razvoj mRNK terapij, saj se postavlja vprašanje lastništva nad temeljnimi biotehnološkimi procesi. Bayer sicer s tožbo ne želi ustaviti distribucije cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za uporabo svoje intelektualne lastnine.

V nemški zvezni deželi Hessen se primeri umorov pred sodiščem običajno odvijajo brez večjih zamud, je sporočilo združenje sodnikov. Hitra obravnava najtežjih kaznivih dejanj je mogoča zaradi prednostne obravnave teh primerov in zagotavljanja ustreznih pogojev za delo pravosodnih organov. Učinkovitost postopkov temelji na tesnem sodelovanju med tožilstvom in sodišči, kar omogoča hitro vložitev obtožnic. Kljub splošnim obremenitvam v nemškem pravosodnem sistemu hessensko sodstvo uspeva ohranjati dinamiko v primerih krvnih deliktov, kar je ključno za zaupanje javnosti v pravno državo. Za uspešno izvedbo pospešenih postopkov morajo biti izpolnjeni strogi procesni pogoji, hkrati pa mora biti zagotovljena zadostna kadrovska zasedenost sodnih senatov, ki se ukvarjajo z najzahtevnejšimi kazenskimi zadevami.

Sodišče v Krefeldu je zaključilo sodni postopek proti odgovornim za nezakonito odlaganje velikih količin gasilne pene, ki vsebuje nevarna per- in polifluoroalkilna snovi (PFAS), znana tudi kot "večne kemikalije". Obtoženci so bili obsojeni na pogojne zaporne kazni, potem ko je bilo ugotovljeno, da so na območju Spodnjega Porenja nepravilno ravnali z odpadki, ki predstavljajo dolgotrajno grožnjo okolju. Gre za enega vidnejših primerov pregona okoljske kriminalitete v Nemčiji, saj so kemikalije PFAS izjemno obstojne in se v naravi ne razgradijo, kar povzroča tveganje za onesnaženje podtalnice in prehranjevalne verige. Sodišče je s sodbo potrdilo resnost kršitev zakonodaje o ravnanju z nevarnimi odpadki, hkrati pa je upoštevalo okoliščine primera pri določitvi pogojnih kazni namesto zapornih.

Na deželnem sodišču v Osnabrücku se je nadaljeval sodni postopek proti sodniku okrajnega sodišča v Lingnu, ki je obtožen spolnega nadlegovanja sodelavk in zaposlenih na sodišču. Obtožnica mu med drugim očita prikrit poljub v sodniški pisarni, neprimerno spogledovanje ter pošiljanje sporočil z eksplicitno vsebino. Glavno vprašanje postopka ostaja, ali je šlo za sporazumna dejanja ali za zlorabo položaja in nedopustno nadlegovanje na delovnem mestu. Obtoženi sodnik je pred sodiščem izjavil, da se z vidika prava ne počuti krivega, s čimer zanika kazensko odgovornost za očitana dejanja. Njegova obramba temelji na trditvi, da so bili stiki del sporazumnega odnosa med odraslimi osebami. Kljub temu so pričevanja oškodovank in predloženi dokazi v obliki komunikacijskih zapisov sprožili val kritik v nemški pravosodni javnosti, saj gre za vprašanje integritete nosilcev sodnih funkcij. Pričakuje se, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev, ki bo določila mejo med zasebnim vedenjem in profesionalno etiko v pravosodnih organih.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je v zadnjih dneh zgodil eden najbolj spektakularnih bančnih ropov v zadnjem času, v katerem so storilci vdrli v trezorje in odtujili dragocenosti v milijonski vrednosti. Preiskovalci so do danes prejeli že več kot ducat namigov, ki bi lahko pomagali pri izsleditvi storilcev. Ključni del preiskave trenutno temelji na analizi videoposnetkov iz bližnje parkirne hiše, na katerih so opazili zamaskirane osebe v času storitve kaznivega dejanja. Policija kljub številnim informacijam ostaja previdna, saj še ni uradno potrdila identitete osumljencev. Preiskava se osredotoča na logistično pripravo ropa, saj način izvedbe kaže na visoko stopnjo profesionalnosti in predhodno načrtovanje. Po navedbah lokalnih organov pregona so storilci uporabili specializirano orodje za dostop do varovanih prostorov. Čeprav točna višina gmotne škode še ni bila javno razkrita, se ocenjuje, da znaša več milijonov evrov, kar ta dogodek uvršča med največje premoženjske delikte v regiji letos. Javnost in mediji z velikim zanimanjem spremljajo potek zbiranja dokazov, medtem ko policija poziva morebitne dodatne priče k sodelovanju.

V nemškem delovnem pravu so se pojavila jasna vprašanja glede dopustnosti odtegovanja negativnih ur od delavčeve plače. Pravna stroka pojasnjuje, da delodajalec negativnih ur ne sme samodejno odšteti od plačila, razen če je bil za takšen namen vzpostavljen uraden časovni račun (nem. Arbeitszeitkonto) in so bila upoštevana določila kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. Ključni dejavnik pri tem je vprašanje, kdo je odgovoren za nastanek manjka ur. Če delodajalec delavcu ne more zagotoviti dogovorjenega obsega dela, gre za tveganje na strani podjetja, kar pomeni, da delavec ne sme biti finančno oškodovan. V primerih, ko delavec samovoljno dela manj, pa so sankcije v obliki nižjega izplačila pravno bolj utemeljene, vendar morajo biti vnaprej jasno opredeljene v delovnopravnih aktih.

V zaporih v Severnem Porenju-Vestfaliji se je število zaprtih oseb povečalo, medtem ko se je število razpoložljivih zaporniških mest zmanjšalo. To nakazuje na morebitne težave s prenatrpanostjo zaporov v tej nemški zvezni državi.

Socialdemokratska stranka (SPD) v nemški zvezni deželi Hessen je pravnici Frauke Brosius-Gersdorf podelila prestižno nagrado, s čimer so počastili njeno delo na področju ustavnega prava. Imenovanje Brosius-Gersdorfove je v preteklosti sprožilo precejšnje politične napetosti na zvezni ravni, predvsem znotraj vladajoče koalicije med socialdemokrati in konservativno unijo CDU/CSU. Njeni kandidaturi za položaj sodnice na zveznem ustavnem sodišču so namreč ostro nasprotovali v konservativnem taboru, kar je privedlo do dolgotrajnih nesoglasij v tisočdnevni črno-rdeči koaliciji. Podelitev nagrade s strani hessenske SPD velja za simbolno gesto podpore pravnici, ki se je sredi političnih prerivanj znašla v središču ustavno-pravnih debat. Nagrada poudarja njen prispevek k pravni državi in strokovno integriteto, ki so jo v stranki prepoznali kot ključno kljub preteklim političnim blokadam. Dogodek odraža notranjo dinamiko nemškega političnega prostora, kjer se kadrovska vprašanja v pravosodju pogosto prelevijo v širše strankarske konflikte.

Nemški organi pregona so v Gornji Frankoniji pridržali 21-letnega moškega, ki mu očitajo preprodajo prepovedanih substanc prek družbenih omrežij. Osumljenec naj bi razpečeval oksikodon in LSD, pri čemer so bili med njegovimi odjemalci tudi mladoletniki. Preiskovalci so moškega že privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil pripor. Policija trenutno preverja morebitno povezavo med osumljenčevimi posli in tragično smrtjo mladostnika na tem območju. Preiskava se osredotoča na digitalne sledi, ki jih je osumljenec pustil na različnih spletnih platformah, kjer je domnevno oglaševal in prodajal prepovedane droge. Primer poudarja vse večji izziv, ki ga za varnostne organe predstavlja digitalizacija trgovine s prepovedanimi drogami in njena dostopnost ranljivim skupinam.

V nemški zvezni deželi Hessen so strokovnjaki in pravosodni organi analizirali potek sodnih procesov v primerih umorov, pri čemer so izpostavili kompleksno razmerje med iskanjem pravice in čustvenim bremenom za svojce žrtev. Sodišča se pri obravnavi najhujših kaznivih dejanj srečujejo z zahtevno nalogo zagotavljanja temeljite pojasnitve dogodkov, hkrati pa morajo upoštevati travme, ki jih procesi povzročajo vpletenim stranem. Analiza je pokazala, da dolgotrajni postopki in podrobno razkrivanje dokaznega gradiva v sodnih dvoranah pogosto vodijo do ponovne travmatizacije družinskih članov. Pravosodni sistem v Hessnu si zato prizadeva najti ravnovesje, ki bi omogočilo učinkovito delo tožilstva in obrambe, ne da bi pri tem zanemarili človeško dostojanstvo in psihološko podporo žrtvam. Poročilo poudarja pomen specializiranih služb za pomoč žrtvam v okviru nemškega kazenskega postopka.

Zimski vremenski pogoji s snegom in poledico so v številnih delih Nemčije povzročili nevarnost zdrsov, zaradi česar so tamkajšnje oblasti in strokovna združenja opomnila na stroge dolžnosti lastnikov nepremičnin in najemnikov. V skladu z nemško zakonodajo in lokalnimi predpisi so odgovorne osebe dolžne zagotoviti varno pot do vhodov v stavbe ter očistiti pločnike pred nepremičninami. Ta obveznost vključuje tako fizično odstranjevanje snega kot tudi posipanje površin proti poledici. Čeprav je primarna odgovornost za varnost pešcev na plečih lastnikov nepremičnin, se ta dolžnost v Nemčiji pogosto prenese na najemnike prek najemnih pogodb. V takšnih primerih morajo najemniki aktivno skrbeti za prehodnost poti v določenih časovnih intervalih, običajno med 7. uro zjutraj in 20. uro zvečer. Neizpolnjevanje teh obveznosti lahko v primeru nesreč ali padcev vodi do visokih odškodninskih zahtevkov in pravnih sporov, saj so povzročitelji odgovorni za nastalo škodo in telesne poškodbe pešcev.

Sodišče v Moskvi je preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju in umetniku Jacquesu Tillyju na januar prihodnjega leta. Umetnik iz Düsseldorfa, ki je znan po svojih satiričnih pustnih voznih za karnevale, je tarča ruske pravosodne oblasti zaradi karikatur, ki se norčujejo iz ruskega predsednika Vladimirja Putina. Postopek poteka v odsotnosti obtoženca, saj se Tilly ne nahaja v Rusiji. Ruske oblasti Tillyju očitajo žaljenje državnih simbolov in diskreditacijo ruskega vodstva, kar je neposredna posledica njegove umetniške svobode pri oblikovanju karnevalskih plastik. Preložitev procesa dodatno stopnjuje pritisk na zahodne umetnike, ki kritizirajo Kremelj, hkrati pa poudarja vse večjo nestrpnost ruskega režima do kakršne koli oblike satire ali kritične umetnosti, usmerjene proti političnemu vrhu v Moskvi.