Na deželnem sodišču v Hamburgu se je pričelo sojenje 21-letnemu moškemu, ki je pod spletnim vzdevkom 'White Tiger' domnevno zlorabljal otroke in mladoletnike. Obtožnica mu očita spolno zlorabo otrok v več kot 40 primerih ter napeljevanje k samomoru. Posebej pretresljiv je primer 13-letnega dečka iz dežele Schleswig-Holstein, ki si je po stikih z obtožencem leta 2021 vzel življenje. Žrtve so bile po navedbah tožilstva mlade in izjemno ranljive, obtoženec pa naj bi jih sistematično prepričeval v samopoškodovanje in usodna dejanja. Sodni proces spremljajo poostreni varnostni ukrepi, saj je bil obtoženec tik pred začetkom obravnave v priporu tarča napada s strani sojetnikov, pri čemer je utrpel telesne poškodbe. Zaradi mladosti nekaterih vpletenih in narave kaznivih dejanj bo del sojenja potekal za zaprtimi vrati. Obramba se v tej fazi o konkretnih očitkih še ni izrekla, tožilstvo pa namerava predstaviti obsežno gradivo digitalnih dokazov. Primer je v nemški javnosti sprožil buren odziv in ponovno odprl razpravo o varnosti mladoletnikov na spletu ter nadzoru nad pedokriminalnimi omrežji. Gre za enega najbolj izpostavljenih procesov s področja spletne zlorabe otrok v zadnjem času, saj obtoženčeva dejanja presegajo zgolj spolno nasilje in vključujejo neposreden vpliv na tragično izgubo mladega življenja.

Hamburgški gostinec Eugen Block je izrazil pričakovanje, da bo nemško pravosodje ustrezno posredovalo v primeru njegove hčerke Christine Block, ki se že pol leta nahaja v središču sodnega postopka zaradi obtožb o ugrabitvi otrok. Block je v svojih izjavah poudaril upanje na pravično razrešitev primera, hkrati pa je javno izpostavil osebo, ki naj bi bila po njegovem mnenju izključno odgovorna za nastalo situacijo. Primer, ki že dlje časa polni nemške medije, se osredotoča na zapleten družinski spor glede skrbništva nad otroki. Christina Block se sooča z resnimi obtožbami o vpletenosti v ugrabitev, kar je sprožilo obsežno preiskavo in sodno obravnavo. Njen oče, ustanovitelj znane verige restavracij Block House, kljub resnosti obtožb ostaja prepričan, da bo sodni sistem zaščitil interese njegove družine in razjasnil okoliščine primera, ki so močno zaznamovale ugled znane podjetniške družine.

Avstrijski preiskovalci so v ponedeljek, 5. januarja 2026, v zgornjeavstrijski občini Eidenberg prijeli 32-letnega poljskega državljana, ki se je več kot štiri leta izogibal roki pravice. Moški je septembra 2021 pobegnil iz psihiatrične klinike oziroma ustanove za zdravljenje odvisnosti v Mainkofnu na spodnjem Bavarskem. Prijetje so izvedli specializirani iskalci oseb deželnega kriminalističnega urada Zgornje Avstrije na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je izdalo sodišče v Münchnu. Obsojenec je bil v Nemčiji obsojen na dve leti in osem mesecev zapora ter dodatnih 769 dni bivanja v terapevtski ustanovi zaradi kaznivih dejanj upora proti državnim organom, povzročitve telesnih poškodb, žalitev in poškodovanja tuji stvari. Po pobegu pred več kot štirimi leti se je skrival, dokler ga niso locirali v okrožju Urfahr-Umgebung. Po posvetu s tožilstvom v Linzu so ga prepeljali v tamkajšnji zavod za prestajanje kazni, kjer trenutno čaka na izročitev nemškim pravosodnim organom.

Nekdanji vodja nemške obveščevalne službe (BND) August Hanning je na sodišču neuspešno izpodbijal utemeljenost preiskav svojih pisarniških in zasebnih prostorov. Preiskovalci so hišne preiskave opravili preteklo leto v povezavi z razvpito ugrabitvijo otrok dedinje imperija Steakhouse Christine Block. Hanning je vložil uradno pritožbo zoper postopke organov pregona, vendar so jo pristojni organi zavrnili kot neutemeljeno. Preiskava se osredotoča na Hanningovo domnevno vpletenost ali vedenje o okoliščinah ugrabitve, ki je močno odmevala v nemški javnosti. Organi pregona so s preiskavami iskali dokazno gradivo, ki bi pojasnilo vlogo nekdanjega visokega uradnika v zasebnem sporu glede skrbništva, ki se je sprevrgel v kaznivo dejanje. Odločitev sodišča pomeni, da so bili zbrani dokazi pridobljeni zakonito in bodo lahko uporabljeni v nadaljnjem kazenskem postopku.

V Hamburgu se je začel sodni proces proti 21-letnemu moškemu, ki se je na spletu poimenoval »Beli tiger«. Obtožen je, da je otroke in mladostnike na internetu napeljeval k samopoškodovanju, kar naj bi v nekaterih primerih privedlo tudi do samomora. Sodni proces poteka brez navzočnosti javnosti. Obtoženec naj bi svoje žrtve manipuliral preko spletnih platform, jih spodbujal k ekstremnim dejanjem in izkoriščal njihovo ranljivost. Zaradi občutljive narave primera in vpletenosti mladoletnih žrtev, je sodišče sprejelo odločitev o izključitvi javnosti iz sojenja. To je pogosta praksa v primerih, ki vključujejo zaščito identitete in zasebnosti žrtev, še posebej mlajših. Primer je vzbudil veliko pozornosti v Nemčiji, saj izpostavlja nevarnosti in izzive, povezane z zlorabo interneta in duševnim zdravjem mladih. Ime »Beli tiger« je postalo sinonim za tovrstne spletne zlorabe, ki zahtevajo odziv družbe in pravosodja. Odločitev sodišča, da proces poteka za zaprtimi vrati, kaže na resnost obtožb in prizadevanja za zaščito vseh vpletenih.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Nemški organi pregona so na novoletno jutro v stanovanju odkrili truplo 70-letnega moškega, ki je podlegel hudim poškodbam. Na kraj dogodka so po klicu na pomoč prispeli reševalci in policija, vendar moškemu niso mogli več pomagati. Zaradi suma vpletenosti v nasilno smrt so policisti nemudoma pridržali njegovo 70-letno soprogo. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za osumljenko odredil preiskovalni pripor. Policija in tožilstvo za zdaj ne razkrivata podrobnosti o načinu storitve kaznivega dejanja ali morebitnem motivu, saj preiskava še vedno poteka. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, kjer sta zakonca prebivala, preiskovalci pa se trenutno spopadajo z zbiranjem dokazov, ki bi pojasnili okoliščine tragičnega incidenta.

V Nemčiji se je nadaljevalo sojenje v primeru ugrabitve otrok družine Block, ki ga zaznamuje hud spor za skrbništvo. Na osemindvajsetem obravnavnem dnevu, prvem v novem letu, so pričale tri uslužbenke urada za mlade, ki so podale svoje videnje primera. Njihovo pričanje je bilo osrednjega pomena za razumevanje dinamike skrbniškega spora in vloge državnih institucij pri obravnavi primera. Sojenje poskuša razjasniti okoliščine, ki so privedle do domnevne ugrabitve otrok in ugotoviti odgovornost vpletenih strani. Primer je pritegnil veliko medijske pozornosti zaradi kompleksnosti spora in javnih obtožb. Pričanje uslužbenk urada za mlade je dodalo nove perspektive k dosedanjim dokazom in pričevanjem, kar je ključno za sodišče pri oblikovanju celovite slike dogajanja. Izidi sojenja bodo imeli pomembne posledice za družino Block in morebiti tudi za prakse uradov za mlade v Nemčiji pri reševanju podobnih skrbniških sporov.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Pritožbeno sodišče v Bukarešti je preložilo odločanje o zahtevah za razveljavitev imenovanja dveh ustavnih sodnikov, Daciana Dragoșa in Mihaija Busuioca, na 16. januar 2026. Tožbo je vložila odvetnica in članica stranke AUR Silvia Uscov, ki trdi, da omenjena sodnika ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije. Sodišče je kljub nasprotovanju vpletenih sodnikov začelo vsebinsko obravnavo primera, vendar je končno odločitev časovno uskladilo z drugim ključnim dogodkom. Izbira datuma 16. januar je strateško pomembna, saj bo romunsko ustavno sodišče (CCR) prav na ta dan ponovno obravnavalo vprašanje ustavnosti reforme poklicnih pokojnin sodnikov. Ta časovna koincidenca vzbuja vprašanja o morebitnih pritiskih na ustavne sodnike v trenutku, ko odločajo o lastnih materialnih pravicah. Reforma pokojnin v Romuniji ostaja eno najbolj spornih političnih vprašanj, saj vlada poskuša omejiti visoke izplačila, ki so jih bili deležni upokojeni pravosodni funkcionarji.

Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

Nove številke o nasilju nad policijo v Nemčiji kažejo, da se stanje ne izboljšuje. Koalicija načrtuje spremembe zakonodaje, da bi potencialne storilce odvrnila od nasilja. Učinkovitost teh ukrepov pa ostaja vprašljiva.

Preiskava v Severnem Porenju-Vestfaliji je pokazala, da sta policista, ki sta lani ustrelila dve osebi, ravnala zakonito in v samoobrambi. Tožilstvo je zaključilo, da so bili streli upravičeni.

Po spektakularnem vlomu v poslovalnico Sparkasse v Gelsenkirchnu, kjer so storilci razbili na tisoče sefov, so preiskovalci našli avtomobilske registrske tablice, ki bi lahko pripadale vozilu, uporabljenemu pri pobegu. Ocenjena škoda zaradi vloma znaša približno 100 milijonov evrov.

Nemška vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva znatno zaostritev kazni za napade na policiste, gasilce in zdravstveno osebje. Predlog zakona prihaja kot odziv na pogoste incidente, ki so se v preteklosti stopnjevali predvsem med novoletnimi praznovanji, ko so bile intervencijske službe tarče nasilja. Nova zakonodaja cilja na boljšo zaščito tistih, ki zagotavljajo varnost in nujno pomoč državljanom. Besedilo zakonskega predloga se ne osredotoča le na neposredno fizično nasilje, temveč vključuje tudi ukrepe proti oviranju dela reševalnih ekip. Po navedbah vlade so takšne spremembe nujne zaradi naraščajočega trenda nespoštovanja in agresije na terenu, kar neposredno ogroža učinkovitost javnih služb v kritičnih situacijah. Zakon bo v prihodnjih mesecih obravnavan v parlamentarnem postopku.

V Nemčiji se nadaljuje sojenje Danieli Klette, nekdanji teroristki RAF (Rote Armee Fraktion), ki je obtožena oboroženih ropov in posedovanja orožja. Sojenje, ki poteka od marca, bo predvidoma trajalo do leta 2026. Klette je obtožena, da je z ropi financirala življenje v ilegali.

Pred deželnim sodiščem v Bremnu se je začelo sojenje moškemu, ki ga obtožnica bremeni večletnega sistematičnega ustrahovanja in izolacije lastne družine. Obtoženec naj bi svoje družinske člane izoliral od zunanjega sveta z uporabo ponarejenih zdravniških diagnoz, večurnim zaklepanjem v prostore in širjenjem strah vzbujajočih laži. Preiskovalci trdijo, da je moški z manipulacijami in nasiljem popolnoma nadzoroval življenja svojih bližnjih, kar je povzročilo hude psihološke posledice. Tožilstvo mu očita, da je z uporabo lažnih informacij o boleznih in zunanjih grožnjah ustvaril okolje popolne odvisnosti. Družinski člani so bili več let podvrženi duševnemu in fizičnemu trpinčenju, pri čemer so bili stiki z okolico praktično onemogočeni. Proces na sodišču bo poskušal razjasniti vse okoliščine teh dejanj, ki so po navedbah preiskovalnih organov trajala daljše obdobje in so bila usmerjena v popolno podreditev žrtev.

Nekoč priljubljena modna znamka Esprit se je znašla v središču preiskave zaradi sumov finančnih malverzacij in načrtnega izčrpavanja podjetja pred njegovim dokončnim propadom. Preiskovalci so naleteli na indice, da so odgovorne osebe tik pred stečajem v davčne oaze preusmerile več milijonov evrov, ki bi sicer morali biti namenjeni poplačilu dolgov. Medtem ko so bila sredstva domnevno umaknjena na varno, je na stotine upnikov ostalo z neizplačanimi terjatvami in praznimi rokami. Analiza poslovanja kaže na nenaden prehod iz uspešnega modela dostopnih oblačil k poskusom prestrukturiranja v prestižnejšo znamko, kar pa se je končalo s finančnim polomom. Namesto reševanja delovnih mest in poplačila dobaviteljev so vpleteni posamezniki domnevno pripravljali teren za ponoven zaslužek z odtujenim denarjem. Preiskava se zdaj osredotoča na sledenje denarnemu toku in ugotavljanje odgovornosti vodilnih kadrov, ki so sodelovali pri spornih transakcijah v davčne oaze.

Na sodišču v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija se je začel sodni proces proti materi, ki naj bi svojo hčer skoraj sedem let zadrževala v popolni izolaciji. Deklico, ki je zdaj stara osem let, so rešili leta 2022 iz hiše starih staršev, kjer je preživela večino svojega življenja brez stika z zunanjim svetom. Obtožnica materi očita odvzem prostosti in povzročitev telesnih poškodb, saj otrok zaradi dolgotrajne zaprtosti in pomanjkanja gibanja ob reševanju skorajda ni mogel hoditi po stopnicah ali se normalno gibati na prostem. Preiskava je razkrila, da deklica v času ujetništva ni obiskovala vrtca ali šole, prav tako pa ni imela nobenih socialnih stikov z vrstniki. Mati naj bi sosedom in oblastem lagala o bivanju hčerke, češ da sta se preselili v tujino. Primer je v Nemčiji sprožil val ogorčenja in vprašanja o delovanju socialnih služb, ki kljub nekaterim namigom v preteklosti niso pravočasno posredovale. Deklica je zdaj v oskrbi rejniške družine, kjer postopoma okreva po večletni travmi.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Minneapolisu so se protesti razširili po ulicah zaradi smrtnega streljanja ženske s strani agenta ICE. Javnost je izrazila jezo in ogorčenje, kar je povzročilo nadaljnje napetosti in konflikte med protestniki in zveznimi organi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Mednarodna policijska organizacija Interpol je v nedavni usklajeni akciji uspešno izsledila in pridržala 85 oseb, ki so bile na seznamu prednostnih tiralic zaradi vpletenosti v najhujše oblike organiziranega kriminala. Med aretiranimi so domnevni morilci, vodje mamilarskih kartelov in storilci obsežnih finančnih prevar, vključno z iskanko, povezano s kripto-goljufijami. Operacija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so se dolga leta uspešno izogibali roki pravice in delovali prek državnih meja, s čimer so ogrožali mednarodno varnost. Policijski uspeh predstavlja pomemben udarec za mednarodne kriminalne združbe, saj so bili med prijetimi ključni akterji v njihovih strukturah. Interpol je poudaril, da so aretacije rezultat dolgotrajnega sodelovanja med različnimi nacionalnimi varnostnimi organi, ki so si izmenjevali obveščevalne podatke in koordinirali gibanje operativcev na terenu. Ta primer ponovno potrjuje nujnost čezmejnega sodelovanja pri naslavljanju sodobnih varnostnih izzivov, ki jih prinašata globalizacija kriminala in uporaba novih tehnologij za prikrivanje sledi.

Nemška zveza sodnikov (Deutscher Richterbund) je sporočila, da se nemško pravosodje spopada z zgodovinsko najvišjim številom nerešenih zadev. Na tožilstvih po vsej državi se je nabralo približno milijon odprtih postopkov, kar predstavlja resno grožnjo delovanju pravne države. Razmere so se v zadnjem letu dodatno poslabšale zaradi pomanjkanja kadrov in hkrati vse bolj kompleksnih oblik kriminalitete. Zaradi preobremenjenosti so tožilci in sodniki prisiljeni v predčasno ustavljanje številnih preiskav, saj ne morejo zagotoviti obravnave vseh primerov v razumnem roku. Zveza sodnikov opozarja na t. i. dinamičen razvoj kriminalitete, ki zahteva več časa in specializiranega znanja, medtem ko proračunska sredstva za zaposlovanje novega osebja ne sledijo potrebam. Trenutno stanje povzroča upad zaupanja javnosti v pravosodni sistem, saj številna kazniva dejanja ostajajo nekaznovana zaradi procesnih ovir in pomanjkanja resursov.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Nemško tožilstvo je ustavilo preiskavo proti ruskemu milijarderju Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen kršenja zakonodaje o zunanji trgovini in izogibanja sankcijam Evropske unije. Usmanov se je v zameno za ustavitev postopka strinjal s plačilom desetih milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med državni proračun in dobrodelne namene. Kljub visokemu znesku njegovi zagovorniki in tožilstvo v Münchnu poudarjajo, da plačilo ne pomeni priznanja krivde ali globe, temveč sporazumno rešitev, ki ohranja domnevo nedolžnosti. Preiskava se je osredotočala na sume, da je Usmanov med aprilom in septembrom 2022 prek tujih podjetij porabil približno 1,5 milijona evrov za varovanje svojih nepremičnin na Bavarskem ter da nemškim oblastem ni pravočasno poročal o lastništvu dragocenega nakita, umetnin in zalog vina. Nemški organi so leta 2022 v povezavi s temi sumi izvedli več hišnih preiskav na objektih, povezanih z milijarderjem. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika Kremlja, je sicer pod sankcijami EU že od začetka ruske invazije na Ukrajino, a je obramba vseskozi zanikala kakršne koli kršitve.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po poročilih različnih nemških medijev, kot so saechsische.de, ostsee-zeitung.de, haz.de, br.de in op-marburg.de, je bila preiskava proti ruskemu oligarhu Ališerju Usmanovu v Münchnu ustavljena po njegovem plačilu. Preiskava je bila povezana s sankcijami, ki jih je EU uvedla proti podpornikom Putina po ruski invaziji na Ukrajino, in s sumom kršitev teh sankcij.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija se pravosodni organi spopadajo z rekordnim kopičenjem nerešenih preiskovalnih postopkov. Kljub prizadevanjem za zmanjšanje zaostankov se gora dokumentacije v preiskovalnih uradih nenehno povečuje, kar povzroča resne skrbi glede učinkovitosti tamkajšnjega pravosodnega sistema. Lokalne oblasti so napovedale, da bodo razmere poskušale rešiti z odpiranjem novih delovnih mest in pospešeno digitalizacijo postopkov, vendar strokovnjaki opozarjajo, da gre za dolgotrajen proces. Naraščajoče število odprtih zadev neposredno vpliva na hitrost pregona kaznivih dejanj, kar bi lahko v prihodnje ogrozilo zaupanje javnosti v pravno državo. Trenutni trendi kažejo, da pretekli ukrepi niso zadostovali za stabilizacijo razmer, zato bo v prihodnjem obdobju ključna implementacija napovedanih strukturnih reform. Pravosodje se v tej nemški deželi nahaja v kritični fazi, kjer bo uspeh odvisen predvsem od hitrosti zaposlovanja novega kadra in integracije sodobne tehnologije v vsakodnevno delo tožilcev in sodnikov.

Število registriranih nasilnih dejanj nad policisti se je leta 2024 rahlo povečalo. Hubigova je izpostavila, da so napadi, posebej ob prehodu v novo leto, vse bolj neovirani, zato predlaga strožje kazni za napade na policiste, gasilce, zdravnike in drugo osebje.

Novi predlog CSU za boj proti mladinski kriminaliteti, ki vključuje sojenje otrokom, mlajšim od 14 let, je bil označen kot simbolna politika. Mnenja kažejo, da bi ta pristop lahko povzročil več škode kot koristi.

V Eitzeju v Nemčiji poteka sojenje nekdanji članici RAF (Rote Armee Fraktion) v nenavadnem okolju, saj se sojenje odvija v preurejeni jahalnici z varnostnimi ukrepi, vključno z bodečo žico ob igrišču. Podporniki obtožene se zbirajo in jo idealizirajo, medtem ko osrednje vprašanje ostaja: ali je obtožena kriva ali ne?

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Na sodišču v Verdenu se je nadaljeval sodni proces proti nekdanji članici Frakcije rdeče armade (RAF) Danieli Klette, kjer sta v središču pozornosti stali pričevanji dveh žensk o oboroženem ropu v Osnabrücku. Priči sta podali precej različna opisa dogodka, v katerem so zamaskirani moški odtujili denar iz sefa. Ena izmed prič je izpostavila globok strah za svojega otroka, medtem ko je druga opisovala travmatično izkušnjo samega napada. Razhajanja v njunih izpovedih so ključna za obrambo in tožilstvo, saj poskušajo natančno rekonstruirati vlogo Klettove pri domnevnih kaznivih dejanjih po razpustitvi teroristične celice. Klettova, ki so jo po desetletjih na begu prijeli februarja letos v Berlinu, se spopada z obtožbami o poskusih umora in seriji oboroženih ropov, ki naj bi jih izvedla med letoma 1999 in 2016. Tožilstvo trdi, da so bili ropi namenjeni financiranju življenja v ilegali. Danes predstavljena pričevanja so osvetlila psihološke posledice na žrtve, vendar pa zaradi nedoslednosti v opisih storilcev otežujejo neposredno identifikacijo vpletenih v konkretnem primeru v Osnabrücku.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Tožilstvo v Münchnu je zaključilo preiskavo proti ruskemu milijarderju uzbeškega rodu Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen pranja denarja in kršenja nemške zakonodaje o zunanji trgovini v povezavi s sankcijami Evropske unije. Postopek se je končal, potem ko je Usmanov privolil v plačilo globe v višini štirih milijonov evrov v državni proračun ter donacijo omih milijonov evrov v dobrodelne namene. Skupni znesek v višini 12 milijonov dolarjev je omogočil ustavitev kazenskega pregona brez priznanja krivde. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, je bil pod drobnogledom nemških organov zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti in neupoštevanja omejevalnih ukrepov, ki jih je EU uvedla po ruskem napadu na Ukrajino. Njegovi odvetniki so ves čas zavračali očitke o pranju denarja in poudarjali, da so bile preiskave politično motivirane. Odločitev tožilstva o poravnavi pomeni konec enega najodmevnejših pravnih primerov proti ruskim oligarhom v Nemčiji.

Udo Di Fabio, nekdanji sodnik nemškega zveznega ustavnega sodišča, je ocenil položaj in možne scenarije glede AfD (Alternativa za Nemčijo) v Nemčiji, kjer bo leta 2026 pet pomembnih volitev. Opozoril je proti pavšalnim obtožbam o nacizmu proti tej stranki.

V Nemčiji se je okrepilo gibanje civilne pobude, ki opozarja na pomanjkanje transparentnosti v pravosodnem sistemu. Kljub temu da so sodbe izrečene »v imenu ljudstva«, ostaja večina teh dokumentov državljanom nedostopna. Trenutno je le majhen delež sodnih odločb javno objavljen v spletnih bazah podatkov, kar po mnenju kritikov krši načelo javnosti sojenja in omejuje nadzor nad delom sodstva. Civilna pobuda si prizadeva za spremembo zakonodaje, ki bi zagotovila sistematično objavo vseh sodnih odločb v anonimizirani obliki. Zagovorniki reforme trdijo, da bi takšna poteza okrepila zaupanje v pravno državo in omogočila boljšo informiranost javnosti o sodni praksi. Nemško pravosodje se tako spopada s pritiski po digitalizaciji in odprtosti, ki bi državljanom omogočila neposreden vpogled v delovanje tretje veje oblasti.

V Hamburgu se je pred deželnim sodiščem začel sodni proces proti moškemu, ki je obtožen umora svojega soseda v stanovanjski soseski Bramfeld. Tragični incident se je zgodil po tem, ko je žrtev potrkala na vrata obtoženca, da bi se pritožila zaradi preglasne glasbe. Po navedbah tožilstva je spor hitro prerasel v fizično nasilje, pri čemer je obtoženec soseda napadel z nožem. Žrtev je zaradi posledic vbodnih ran umrla na kraju dogodka, kljub hitremu posredovanju reševalnih služb. Obramba in tožilstvo bosta v prihodnjih dneh predstavila dokaze, vključno s pričevanji ostalih sosedov, ki so slišali prepir. Primer je v nemški javnosti sprožil razpravo o porastu nasilja med sosedi in neustreznem reševanju banalnih sporov v mestnih središčih. Obtožencu v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen.

Nemški preiskovalni organi so po brutalnem spolnem napadu na deklico sprožili obsežno forenzično akcijo, v okviru katere so k oddaji vzorca DNK pozvali približno 2000 moških. Neznani storilec naj bi deklico zvabil na območje konjeniškega centra, kjer jo je zlorabil, nato pa s kraja dogodka pobegnil. Kljub predhodnim preiskavam in analizam sledi storilca policija do sedaj še ni uspela izslediti, zato so se odločili za drastičen korak množičnega testiranja populacije, ki ustreza profilu osumljenca. Preiskovalci upajo, da bo ta obsežna metoda končno privedla do identifikacije storilca, saj so na kraju zločina zavarovali biološke sledi. Postopek vključuje moške iz lokalnega okolja in tiste, ki so se v času dejanja nahajali v bližini prizorišča. Policija poudarja, da je sodelovanje ključno za zagotovitev varnosti v skupnosti, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na kompleksnost obdelave tako velikega števila vzorcev. Primer je v nemški javnosti sprožil val ogorčenja in povečal pritisk na varnostne organe, da čim prej zaključijo preiskavo.

Bavarske pravosodne oblasti so opozorile na vse večje število brezpilotnih letalnikov, ki preletavajo območja tamkajšnjih zapov. Po uradnih podatkih se pristojni spopadajo z resnim tveganjem, da bi te naprave uporabili za tihotapljenje prepovedanih drog, orožja ali celo za pomoč zapornikom pri pobegih. Zaradi naraščajoče grožnje so v nemški zvezni deželi že začeli preizkušati specializirane obrambne sisteme, ki bi onemogočili nepooblaščene prelete nad kazenskimi ustanovami. Trend uporabe tovrstne tehnologije v kriminalne namene se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar zahteva takojšen odziv varnostnih organov. Čeprav za zdaj še niso poročali o uspešnih pobegih s pomočjo dronov, pravosodno ministrstvo v Münchnu poudarja, da je varnostna tveganja treba obravnavati prednostno. Testiranje novih tehnologij za detekcijo in nevtralizacijo dronov predstavlja ključen korak pri zagotavljanju varnosti v zaporih, kjer tradicionalni nadzor ni več zadosten za preprečevanje sodobnih metod tihotapljenja.

Nemški farmacevtski gigant Bayer je v Združenih državah Amerike sprožil pravne postopke proti proizvajalcem cepiv proti covidu-19, podjetjem Pfizer, BioNTech in Moderna. Podjetje Bayer trdi, da so omenjeni proizvajalci pri razvoju svojih cepiv, temelječih na tehnologiji informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), neupravičeno uporabili patentirano tehnologijo Bayerjeve hčerinske družbe Monsanto. Tožba, ki je bila vložena na ameriškem sodišču, poleg mRNK pionirjev vključuje tudi podjetje Johnson & Johnson. Bayer v tožbenem zahtevku navaja, da so bila njihova odkritja ključna za razvoj učinkovitih cepiv, vendar zanje niso prejeli ustreznega nadomestila ali dovoljenja za uporabo. Ta poteza Bayerja predstavlja nov vrhunec v vrsti pravnih sporov glede intelektualne lastnine, ki so se pojavili po hitrem razvoju cepiv v času pandemije.

Nova poročila kažejo, da je Trumpova administracija prepovedala vstop v ZDA več evropskim "globalistom", ki so kritični do svobode govora. Med njimi je Imran Ahmed, vodja kampanje proti širjenju sovraštva in dezinformacij na spletu, ki je povezan z voditeljem laburistov Keirjem Starmerjem. Britanska vlada je izrazila zavezanost spoštovanju svobode govora.

Nemška oblikovalka Angelika Hutter, ki je bila obsojena zaradi povzročitve prometne nesreče s tremi smrtnimi žrtvami v regiji Cadore leta 2023, se bori za življenje po tem, ko jo je v Italiji zbil avtomobil. Incident se je zgodil neposredno po njenem pobegu iz terapevtske skupnosti v mestu Ronco, kjer je prestajala kazen štirih let in osmih mesecev zapora. Po poročanju italijanskih medijev je 34-letnica v kritičnem stanju po tem, ko je peš zapustila ustanovo in nanjo naletelo vozilo. Hutterjeva je bila lani v središču odmevnega sodnega postopka zaradi dogodka v kraju Santo Stefano di Cadore, ko je z veliko hitrostjo zapeljala na pločnik in pokosila tri člane iste družine. Čeprav je bila sprva spoznana za neprištevno, je poznejši sodni dogovor določil zaporno kazen, ki jo je zaradi duševnega stanja prestajala v specializirani ustanovi. Njen poskus pobega in posledična nesreča sta ponovno sprožila razprave o varnostnih protokolih v tovrstnih oskrbovalnih ustanovah na severu Italije.

Nemški digitalni minister meni, da bi morali otrokom omejiti dostop do družbenih omrežij, zlasti ker so pametni telefoni pogosto priljubljeno darilo za božič.

Pred deželnim sodiščem v nemškem Memmingenu se je začel sodni proces proti 35-letnemu domnevnemu preprodajalcu mamil, ki je obtožen umora ene osebe in povzročitve hudih telesnih poškodb drugi. Incident se je zgodil med primopredajo prepovedanih substanc, ko naj bi obtoženi po navedbah tožilstva napadel kupca. Žrtev je zaradi dobljenih ran na kraju dogodka umrla, drug moški pa je bil v napadu hudo ranjen. Obtoženi 35-letnik se pred sodiščem brani s trditvijo, da je ravnal v samoobrambi. Navaja, da so ga kupci med poslom ogrozili, vendar tožilstvo vztraja pri obtožnici za uboj in poskus uboja. Sodni postopek bo preučil okoliščine dogodka, vključno z naravo spora, ki je privedel do nasilja, ter preveril verodostojnost navedb o samoobrambi. Sodba naj bi bila izrečena v prihodnjih tednih po zaslišanju prič in izvedencev medicinske stroke.