Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.

Izraelske oblasti so uradno napovedale, da bodo s 1. januarjem 2026 preklicale licence 37 mednarodnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze in Zahodnega brega. Med prizadetimi organizacijami so ugledne humanitarne skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF), Norveški svet za begunce, World Vision International, CARE in Oxfam. Po navedbah izraelske strani bodo morale te organizacije svoje delovanje zaključiti v roku 60 dni. Izrael to potezo utemeljuje z zahtevo po posredovanju podrobnih informacij o njihovem palestinskem osebju, česar organizacije niso v celoti izpolnile. Združeni narodi so se na odločitev odzvali z oštro kritiko. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ukrep označil za škandalozen in opozoril, da gre za zadnjo v nizu nezakonitih omejitev humanitarnega dostopa do ogroženega prebivalstva. Ta odločitev neposredno nadgrajuje pretekle izraelske grožnje o prekinitvi sodelovanja s humanitarnimi agencijami, ki so se stopnjevale v zadnjih dneh leta 2025. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo ta poteza močno ohromila dostavo nujne pomoči v času, ko so razmere na terenu že tako kritične.

Izraelska vlada je pripravila seznam 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ki jim namerava s 1. januarjem prepovedati delovanje na območju Gaze. Med njimi se je nepričakovano znašla tudi kanadska neprofitna organizacija Oxfam-Québec, ki je ob odločitvi izrazila presenečenje. Po poročanju tujih medijev Izrael načrtuje suspenz delovanja več kot dveh ducatov humanitarnih organizacij, ker naj te ne bi izpolnjevale novih pravil o preverjanju mednarodnih subjektov, ki delujejo na tem konfliktnem območju. Predstavniki organizacije Oxfam-Québec so pojasnili, da so bili o uvrstitvi na seznam obveščeni preko medijev in ne neposredno. Odločitev Izraela prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer v Gazi, kjer so mednarodne organizacije ključne za razdeljevanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Izraelske oblasti trdijo, da so novi protokoli nujni za zagotavljanje varnosti in nadzora nad finančnimi tokovi, medtem ko humanitarne skupine opozarjajo, da bodo takšni ukrepi še dodatno ohromili dostavo nujnih življenjskih potrebščin.

Nizozemski kirurg Ron van Doorn se je po letu dni, zaznamovanem z izjemnimi in pretresljivimi dogodki, vrnil na delo v Gazo, kjer je v improviziranih šotorih operiral pod stalno grožnjo brezpilotnih letal in nočnega bombardiranja. Kirurg je ob svojem povratku opisal pretresljive razmere in uničenje ter izpostavil, da se človek pomena miru zave šele ob zapustitvi vojnega območja. Van Doorn je poudaril, da čeprav posameznik ne more rešiti vseh težav v regiji, lahko njegovo delo neposredno vpliva na preživetje in kakovost življenja posameznih pacientov. Njegovo pričevanje razkriva svet, ki po njegovih besedah praktično ne obstaja več, saj je infrastruktura v celoti uničena, humanitarne razmere pa so kritične. Kljub nevarnostim in izjemno težkim delovnim pogojem Van Doorn vztraja pri svojem poslanstvu, s čimer opozarja na nujnost zdravstvene pomoči v času trajajočega konflikta. Njegove izkušnje nudijo neposreden vpogled v realnost zdravstvenih delavcev, ki delujejo na frontnih črtah v palestinski enklavi.

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo možnost preklica licenc za delovanje 37 nevladnim organizacijam, ki zagotavljajo nujno humanitarno pomoč na območju Gaze. Med ogroženimi subjekti so uveljavljene mednarodne organizacije, kot so Zdravniki brez meja, Oxfam, Care, World Vision in Norveški svet za begunce (NRC). Izraelske oblasti svojo odločitev utemeljujejo s težkimi obtožbami na račun delovanja teh skupin, čeprav podrobnosti o domnevnih kršitvah v javni objavi seznama niso bile v celoti pojasnjene. Napovedana omejitev dostopa je sprožila val ostrih kritik v mednarodni skupnosti, pri čemer sta Evropska unija in Organizacija združenih narodov izrazili resno zaskrbljenost nad usodo civilnega prebivalstva. Glede na to, da je infrastruktura v Gazi v veliki meri uničena, so tamkajšnji prebivalci popolnoma odvisni od tuje pomoči. Morebitna uresničitev grožnje bi pomenila popolno blokado ključnih zdravstvenih in logističnih storitev, ki jih te organizacije izvajajo na terenu.

Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaključil svoj zadnji obisk v Združenih državah Amerike, po katerem se v domovino vrača v navidezno močnem političnem položaju. Kljub mednarodnim pritiskom in prizadevanjem za stabilno premirje v Gazi analiza kaže, da premier morda nima interesa za trajno ustavitev sovražnosti. Njegova stališča ostajajo nepopustljiva, zlasti glede prisotnosti tujih sil v regiji in pogojev za končanje vojaških operacij. Netanjahu se spopada z izzivi ohranjanja koalicije in lastne politične prihodnosti, pri čemer bi lahko dolgotrajnejša prekinitev ognja ogrozila stabilnost njegove desničarske vlade. Med obiskom v ZDA se je srečal tudi s podpredsednikom JD Vanceom, s katerim sta razpravljala o usodnih dneh za Bližnji vzhod, vendar premier ostaja kritičen do vsakršnih načrtov, ki bi vključevali turške varnostne sile ali priznanje palestinske državnosti brez strogih pogojev, ki jih postavlja Izrael.

V turškem mestu Istanbul se pripravlja obsežen shod v podporo Palestini, ki ga organizira skoraj 400 nevladnih organizacij pod okriljem Platforme za nacionalno voljo in Zavezništva za človeštvo. Shod, ki bo potekal na slovitem mostu Galata, je namenjen izražanju nasprotovanja vojaškim operacijam v Gazi ter pozivanju k zaustavitvi nasilja nad civilnim prebivalstvom. Organizatorji so objavili podrobne načrte za dostop do prizorišča in logistične informacije za udeležence, ki naj bi se na lokaciji zbrali v velikem številu. Dogodek odraža širše razpoloženje v Turčiji, kjer civilna družba in politični vrh aktivno podpirata palestinsko stran v trajajočem konfliktu. Namen srečanja je po navedbah organizatorjev združiti moči različnih civilnih skupin, da bi mednarodni javnosti poslali jasno sporočilo o solidarnosti. Turške oblasti so za čas dogodka napovedale posebne prometne ureditve in okrepljene varnostne ukrepe, da bi zagotovile nemoten potek manifestacije na eni najbolj prepoznavnih točk mesta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Predsednik turškega nogometnega prvoligaša Trabzonspor, Ertuğrul Doğan, je objavil novoletno poslanico, v kateri je poleg športnih ambicij izrazil solidarnost s Palestino. V svojem nagovoru je poudaril, da bo klub pod njegovim vodstvom v prihajajočem letu še naprej deloval z enako zavzetostjo in odločnostjo, da bi ekipo popeljali do prihodnosti, ki si jo zasluži. Doğan je ob tem vsem zaželel zdravje, mir in upanje, hkrati pa je poseben poudarek namenil razmeram v Palestini, kar odraža širšo družbeno držo kluba v trenutnih geopolitičnih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko klub pod njegovim vodstvom išče stabilnost in pot nazaj v vrh turškega nogometa. Doğan je v svojem sporočilu javnosti poudaril pomen enotnosti in vztrajnosti, ki sta ključni za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova omemba Palestine v športnem kontekstu novoletnih želja je pritegnila pozornost turških medijev, saj združuje športne ambicije z odločnim humanitarnim sporočilom v obdobju praznovanj ob prehodu v novo leto.

Izraelske sile so v begunskem taborišču Nur Šams na Zahodnem bregu porušile 25 stanovanjskih zgradb, s čimer je približno 100 družin ostalo brez domov. Vojska je dejala, da je operacija usmerjena proti oboroženim palestinskim skupinam.

Izraelske vojaške sile so v zadnjih dneh ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja in v ločenih napadih na območju Gaze ter zasedenega Zahodnega brega ubile tri Palestince, med katerimi sta bila dva otroka. Po poročanju lokalnih medijev je bila v torek v soseski al-Zarqa na severovzhodu mesta Gaza ubita 11-letna deklica Dana Hussein Ahmed Muqat. V sredo so poročali o smrti še enega otroka v al-Mawasiju na jugu Gaze, kjer so se v zadnjem dnevu stopnjevali tako zračni kot kopenski napadi, zlasti v osrednjih in severnih predelih enklave. Nasilje se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske enote čez noč izvajale racije in aretacije. V bližini mest Awarta in Einabus južno od Nablusa so vojaki streljali na vozilo, pri čemer so ubili 20-letnega Qaisa Samija Jasserja Allana, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Ti incidenti se vrstijo kljub uradnemu premirju, ki je začelo veljati v začetku oktobra, vendar ga izraelska stran po navedbah opazovalcev redno krši. Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je medtem v svojem zadnjem poročilu zabeležila, da je bilo samo v zadnjem tednu decembra ubitih 328 Palestincev.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Izraelske oblasti so ukazale izgon 37 mednarodnih humanitarnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières). Tel Aviv je to potezo utemeljil z obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične namene, vendar konkretnih dokazov za te trditve ni javno podal. Odločitev bo močno prizadela več kot pol milijona ljudi, ki so odvisni od pomoči teh organizacij, zlasti v času ostre zime in obilnega deževja. Humanitarne skupine opozarjajo na uničujoče posledice te prepovedi, ki bi lahko pomenila smrtno obsodbo za stotine tisoč Palestincev v begunskih taboriščih. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus popolne osamitve Gaze in odstranitve prič, ki bi lahko poročale o dogajanju na terenu. Medtem ko Izrael trdi, da gre za uveljavljanje novih pravil registracije, mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za stopnjevanje politike, ki onemogoča dostavo osnovnih življenjskih potrebščin civilnemu prebivalstvu.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib je v sredo poudarila, da bi izraelska napoved blokade mednarodnih nevladnih organizacij v Gazi pomenila neposredno preprečevanje dostave nujne humanitarne pomoči. Po njenih besedah Evropska unija zavzema jasno stališče, da izraelska zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v trenutni obliki ni sprejemljiva za implementacijo. Lahbibova je pozvala k odstranitvi vseh ovir za dostop do humanitarne pomoči, saj so razmere na terenu kritične. Opozorila iz Bruslja prihajajo v času, ko se pritisk na Izrael znotraj EU stopnjuje. Že julija 2025 so se v institucijah EU vrstili predlogi za delno zamrznitev sporazumov z Izraelom, vključno s programom Horizon, kot odziv na kršitve človekovih pravic in humanitarno krizo. Najnovejša napoved o omejevanju delovanja mednarodnih akterjev dodatno zaostruje odnose med Brusljem in Tel Avivom, saj bi takšna poteza po mnenju komisarjev ohromila oskrbo prebivalstva s hrano in zdravili.

Evropska unija je v sredo ostro opozorila Izrael, da bi napovedana zaustavitev delovanja mednarodnih humanitarnih organizacij v Gazi pomenila blokado življenjsko pomembne pomoči za tamkajšnje prebivalstvo. Izraelske oblasti so napovedale, da bodo nekaterim nevladnim organizacijam, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), od četrtka dalje prepovedale delo, če ne bodo izpolnile novih, strožjih pogojev za registracijo in delovanje. Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je poudarila, da zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v sedanji obliki ne sme biti implementirana, saj bi to povzročilo katastrofalne posledice v že tako razrušeni regiji. Napetosti med Izraelom in mednarodno skupnostjo so se stopnjevale zaradi novih pogojev, ki jih Izrael postavlja za delo humanitarnih skupin na območju Gaze. Medtem ko Izrael trdi, da gre za vprašanje regulacije in varnosti, humanitarne organizacije opozarjajo, da so novi birokratski in operativni pogoji neizvedljivi in namenjeni oteževanju dostave hrane in zdravil. EU je v odzivu izpostavila, da je dostop do humanitarne pomoči temeljna pravica in da mora Izrael kot okupacijska sila zagotoviti nemoteno delo ekip na terenu. Kriza se dogaja v času, ko mednarodne organizacije že dlje časa poročajo o kritičnem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin v Gazi.

Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je sporočil, da je v severozahodnem delu mesta Gaza zaradi ekstremnih zimskih razmer in pomanjkanja ustreznih bivališč umrl še en otrok. Sedemletni deček Ata Mai je 27. decembra utonil med hudimi poplavami v improviziranem taborišču za notranje razseljene osebe v Sudaniyi. Gre za šesto smrtno žrtev med otroki v tem mesecu, ki je neposredna posledica nevzdržnih življenjskih pogojev, mraza in pomanjkanja varnih zavetišč sredi trajajočega konflikta med Izraelom in Hamasom. Agencija ZN je ob tem izrazila globoko pretresenost nad tragedijo, ki bi jo po njihovih navedbah lahko preprečili. Razmere na območju Gaze so se z nastopom zime in obilnim deževjem dodatno poslabšale, saj uničena infrastruktura ne zmore odvajati vode, družine pa bivajo v neprimernih šotorih. UNICEF opozarja, da so otroci v Gazi izpostavljeni ekstremnim tveganjem, saj kombinacija podhranjenosti, bolezni in mraza resno ogroža njihova življenja. Regionalni direktor UNICEF-a je ponovno pozval k zagotovitvi osnovne varnosti in nujne humanitarne pomoči za najranljivejše skupine prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.