V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Izraelska vlada je 30. decembra 2025 uradno preklicala registracijo 37 mednarodnim humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, Zahodnega brega in v samem Izraelu. S to potezo je vlada uvedla praktično popolno prepoved delovanja tujih organizacij na teh območjih, kar bo drastično omejilo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin za tamkajšnje prebivalstvo. Odločitev sledi dolgotrajnim zaostritvam med Izraelom in mednarodno skupnostjo glede humanitarne pomoči. Kritiki to potezo označujejo za kriminilano politiko, ki onemogoča neodvisno opazovanje in nudenje pomoči civilistom. Ukrep neposredno nasprotuje prejšnjim odločitvam Mednarodnega sodišča, ki je Izraelu naložilo zagotovitev pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na popolno humanitarno blokado.

Izraelske oblasti so potrdile, da bodo uveljavile napovedano prepoved delovanja za 37 nevladnih organizacij, ki do določenega roka niso izpolnile novih pogojev za registracijo. Organizacijam bodo začasno odvzeli licence za izvajanje dejavnosti, kar bo močno oviralo humanitarno delo na terenu. Ta poteza je nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med izraelsko vlado in mednarodno humanitarno skupnostjo, ki so se stopnjevale že od avgusta 2025. Izrael vztraja, da so novi registracijski postopki in strožji nadzor osebja nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani Hamasa in za zagotavljanje nacionalne varnosti. Na drugi strani humanitarne organizacije trdijo, da gre za načrtno spodkopavanje njihove avtonomije in neodvisnosti. Izvršitev prepovedi prihaja v času, ko se Izrael spopada z mednarodnimi kritikami zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in nenehnih vojaških operacij v Gazi. Odvzem licenc bo po ocenah analitikov še dodatno otežil dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so te organizacije ključne pri logistiki in razdeljevanju hrane ter zdravil. Kljub mednarodnim pozivom k popustljivosti izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne kaže namere po spremembi politike do nevladnega sektorja, ki ga pogosto obtožuje politične pristranskosti.

Legendarni igralec akcijskih filmov Jackie Chan je med promocijo svojega najnovejšega filma v Pekingu javno izrazil globoko pretresenost nad usodo palestinskih otrok na območju Gaze. Enainsedemdesetletni zvezdnik je pred občinstvom opisal trenutek, ko ga je izjava dečka iz Gaze povsem strla. Na vprašanje, kaj si želi postati, ko bo odrasel, je otrok odgovoril, da otroci v Gazi nikoli ne odrastejo, kar je pri igralcu sprožilo nemudno in čustveno reakcijo. Chan, ki v filmskem svetu velja za simbol moči in optimizma, je priznal, da so ga te besede močno prizadele in da je ob njihovem poslušanju takoj planil v jok. Posnetek njegovega govora se je hitro razširil po družbenih omrežjih in pritegnil mednarodno pozornost, saj se je igralec redko tako neposredno in čustveno odzval na aktualno humanitarno problematiko. Dogodek je izpostavil težke razmere, s katerimi se soočajo najmlajši prebivalci Gaze v času trajajočega konflikta.

Izraelska vojska je v četrtek zgodaj zjutraj na okupiranem Zahodnem bregu ubila 26-letnega Palestinca, identificiranega kot Hataba al Sarhana. Incident se je zgodil na glavni cesti v bližini vasi Luban al-Šarkija v bližini Nablusa, potem ko so izraelski vojaki odprli ogenj na skupino moških, ki naj bi vanje metali kamenje. Po navedbah izraelske vojske je šlo za načrtovano zasedo, v kateri sta bili ranjeni še dve osebi, ki so jih označili za militante. Dogodek se je odvil v kontekstu zaostrenih razmer, saj so izraelske sile že v sredo zaprle glavni vhod v omenjeno vas in blokirale več stranskih poti. Palestinske oblasti in uradna tiskovna agencija WAFA so potrdile smrt moškega in poročale o še eni ranjeni osebi. Podatki Združenih narodov razkrivajo alarmantno statistiko nasilja v regiji; med oktobrom 2023 in oktobrom 2025 je bilo na Zahodnem bregu ubitih več kot tisoč Palestincev, večinoma med operacijami varnostnih sil, medtem ko je v palestinskih napadih v istem obdobju umrlo 57 Izraelcev.

Palestinski osrednji statistični urad je sporočil, da je leto 2025 postalo najbolj tragično leto za palestinsko prebivalstvo v smislu demografskih izgub in humanitarne katastrofe. Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v Gazi se je število smrtnih žrtev izraelske vojaške ofenzive, ki se je začela 7. oktobra 2023, povzpelo na 71.271. Število ranjenih je preseglo 171.232, pri čemer so razmere na območju Gaze in zasedenem Zahodnem bregu dosegle kritično točko. Poročilo izpostavlja, da so nenehni vojaški spopadi in sistematične kršitve človekovih pravic povzročili nepopravljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Kljub številnim mednarodnim pozivom k trajni prekinitvi ognja in izboljšanju humanitarnega dostopa se število žrtev dnevno povečuje. Zdravstveni sistem v Gazi je praktično v razpadu, kar še dodatno otežuje oskrbo tisočev ranjenih, ki so ujeti v oblegani enklavi pod stalnim nadzorom izraelskih sil. Statistični podatki potrjujejo, da so žrtve v veliki večini civilisti, med njimi visok delež otrok in žensk. Poleg neposrednih vojaških operacij h katastrofi prispeva tudi akutno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, voda in zdravila, kar je posledica dolgotrajne blokade in oviranja humanitarnih konvojev s strani izraelskih oblasti. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, z malo upanja na hitro stabilizacijo demografske slike.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Izraelska vlada je uresničila svoje grožnje in uradno odvzela dovoljenja za delovanje 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam na območju Gaze. Med organizacijami, ki so izgubile licenco, sta tudi uveljavljeni skupini Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki predstavljata ključna stebra humanitarne pomoči na tem opustošenem območju. Odločitev Tel Aviva bo po mnenju kritikov in mednarodnih opazovalcev povzročila popolno zaustavitev nujne medicinske in prehranske oskrbe za civilno prebivalstvo. Uradni razlog za tovrstno drastično potezo je po navedbah izraelskih oblasti dejstvo, da organizacije do postavljenega roka niso posredovale zahtevanih seznamov svojih palestinskih sodelavcev. Izraelsko ministrstvo za diasporo je že pred koncem preteklega leta opozarjalo na to možnost, organizacije pa so se zahtevam uprle zaradi varnostnih razlogov in zaščite svojih uslužbencev. Poteza je sprožila val ogorčenja v mednarodni skupnosti, saj so Združeni narodi in Evropska unija že vnaprej opozarjali na nepopravljive humanitarne posledice, ki jih prinaša takšna omejitev delovanja nevladnih subjektov.

Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Na prvi dan novega leta je v Istanbulu potekal shod, na katerem je več tisoč protestnikov izrazilo podporo Gazi in pozvalo k končanju izraelskega vojnega nasilja.

V Gazi se je kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zvrstilo več novih nasilnih incidentov, v katerih so izraelske sile ubile palestinsko deklico, dve osebi pa ranile. Napadi so se zgodili v torek in predstavljajo ponovno kršitev premirja, ki je stopilo v veljavo oktobra lani. Poročilo Sindikata palestinskih novinarjev (PJS) obenem razkriva pretresljive podatke o namernem ciljanju družinskih članov medijskih delavcev. Po navedbah organizacije je bilo od začetka konfliktov ubitih že več kot 700 sorodnikov novinarjev, kar ocenjujejo kot načrtno kampanjo ustrahovanja in utišanja poročanja s terena. Poleg neposrednih vojaških napadov se palestinski zaporniki v izraelskih zaporih soočajo s sistematičnim kratenjem osnovnih človekovih pravic. Nova poročila opozarjajo, da so bili pridržani Palestinci redno izpostavljeni omejevanju dostopa do pitne vode, ki je v nekaterih primerih trajalo tudi do 12 ur. Takšna praksa je opisana kot oblika kolektivnega kaznovanja, ki še dodatno zaostruje že tako kritične humanitarne razmere in kršitve mednarodnih konvencij o ravnanju z ujetniki.

Na novoletni dan se je v Carigradu zbralo več tisoč protestnikov, ki so podpirali Gazo in zahtevali konec nasilja. Proteste, ki jih je soorganiziral Bilal Erdogan, so potekali po jutranjih molitvah.

Izrael je potrdil, da bo uveljavil prepoved vstopa v Gazo za 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ker niso izpolnile varnostnih in transparentnostnih standardov, zlasti glede razkritja informacij o svojem palestinskem osebju. Med organizacijami, ki jim je prepovedan vstop, so tudi Zdravniki brez meja in Oxfam. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ocenil, da te prepovedi poslabšujejo že tako nevzdržne razmere v Gazi.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil nedavne dopolnitve izraelske zakonodaje, ki so bile sprejete 29. decembra v knesetu. Namen teh ukrepov je po njegovih besedah onemogočanje delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Izraela. Guterres je poudaril, da bodo te spremembe resno ogrozile sposobnost agencije pri izvajanju ključnih humanitarnih dejavnosti, ki so ji bile zaupane z mednarodnim mandatom. V uradni izjavi, ki jo je objavil tiskovni predstavnik generalnega sekretarja, je navedeno, da so nove zakonske določbe neskladne s statusom in privilegiji agencije po mednarodnem pravu. Generalni sekretar je pozval k takojšnji razveljavitvi spornih ukrepov, saj bi njihova uveljavitev povzročila katastrofalne humanitarne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je odvisno od pomoči ZN. Poteza Izraela prihaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer UNRWA ostaja glavni steber humanitarne podpore.

Izraelska vojska je začela rušiti 25 stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams na okupiranem Zahodnem bregu, s čimer je razselila več deset palestinskih družin. Uničila je tudi dva palestinska domova v Jerihu, na vzhodnem delu okupiranega Zahodnega brega.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 razkrila pretresljive podatke o varnosti medijskih delavcev po svetu. Po navedbah zveze je bilo v lanskem letu ubitih 128 novinarjev, pri čemer je bila Palestina najnevarnejša država za opravljanje tega poklica. Na tem območju je življenje izgubilo 56 novinarjev, kar predstavlja skoraj polovico vseh žrtev na svetovni ravni. Bližnji vzhod kot celota ostaja najbolj tvegano območje za poročanje, kjer se novinarji pri svojem delu spopadajo z nenehnimi grožnjami, fizičnim nasiljem in vojaškimi spopadi. Visoko število smrtnih žrtev med poročevalci v Palestini poudarja izjemno nevarno okolje, v katerem delujejo lokalni in tuji dopisniki, medtem ko poskušajo dokumentirati dogajanje na kriznih žariščih. Poročilo IFJ služi kot opomin na nujnost večje zaščite svobode medijev in varnosti novinarjev v konfliktnih conah.

V Džabaliji na severu območja Gaze je izraelska vojska ubila palestinskega otroka. Izrael je Palestincem odvzel načrtovalske pristojnosti nad mošejo Ibrahimi v Hebronu. Na Zahodnem bregu so izraelske sile med racijami ubile enega Palestinca in pridržale več deset ljudi.

V turškem velemestu Carigrad se je na prvi dan novega leta odvil množičen protestni shod v podporo Palestini, na katerem se je po ocenah organizatorjev zbralo več kot 500.000 ljudi. Množica se je v zgodnjih jutranjih urah zbrala na znamenitem mostu Galata, kjer so udeleženci zahtevali takojšnjo prekinitev nasilja v Gazi. Dogodek so organizirale številne skupine civilne družbe ob podpori znanih športnih osebnosti in javnih organizacij, ki so skupaj pozvale k mednarodnemu ukrepanju za zaustavitev spopadov. Udeleženci shoda so z vzkliki in transparenti izrazili solidarnost s palestinskim ljudstvom, hkrati pa so poudarili nujnost humanitarne pomoči za območje Gaze. Shod na mostu Galata velja za enega največjih tovrstnih dogodkov v Turčiji v zadnjem času, kar odraža močno javno in politično podporo, ki jo Turčija namenja palestinskemu vprašanju. Protest je minil v znamenju pozivov k miru in končanju vojaških operacij, ki močno vplivajo na civilno prebivalstvo v regiji.

Bilal Erdoğan, predsednik upravnega odbora Fundacije za širjenje znanja in sin turškega predsednika, je na množičnem zborovanju na istanbulskem mostu Galata ostro obsodil izraelska vojaška dejanja na območju Gaze. V svojem govoru je poudaril, da dogajanje v Gazi ni zgolj varnostno vprašanje ali vojna, temveč sistematičen genocid nad palestinskim ljudstvom, vključno z ženskami in otroki. Erdoğan je pozval k neomajnemu nadaljevanju boja proti okupaciji in poudaril pomen vztrajanja pri mednarodnem bojkotu izraelskih izdelkov. Govorec je izpostavil, da se prizadevanja Turčije ne bodo končala, dokler ne bo zagotovljena ozemeljska celovitost palestinske države in popolna svoboda Jeruzalema ter mošeje Al Aksa. Turško zastavo je opisal kot simbol pravičnosti in usmiljenja, udeležence pa pozval, naj ne podcenjujejo moči posameznikovega prispevka k bojkotu. To je bil že tretji tovrstni shod na omenjeni lokaciji, kar kaže na vztrajno podporo turške javnosti palestinskemu vprašanju in stopnjevanje retorike proti izraelski politiki v regiji.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.