Poljska je uradno prevzela vodenje ene od stalnih Natovih pomorskih skupin, specializiranih za protiminsko delovanje v Baltskem morju. Kot je sporočil poljski obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz, se je januarja začela nova misija, v kateri bodo poljske vojaške sile igrale ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti plovnih poti v regiji. Skupina deluje kot del Natovih odzivnih sil in je zadolžena za odkrivanje ter nevtralizacijo morskih min ter drugih eksplozivnih sredstev. Operacija, ki jo pogosto imenujejo "minski ščit", predstavlja pomemben prispevek k obrambni drži zavezništva na njegovem vzhodnem krilu. Poljski kontingent bo usmerjal dejavnosti skupine, ki vključujejo redno patruljiranje in vaje z zavezniškimi mornaricami. Odločitev o poljskem prevzemu poveljstva odraža vse večjo odgovornost države v okviru regionalne varnostne arhitekture in poudarja strateški pomen Baltskega morja v trenutnih geopolitičnih razmerah.

Ruski mediji AIF.ru, profile.ru in mail.ru so poročali, da je poljski premier Donald Tusk v svojem novoletnem nagovoru obljubil, da bo Poljska do leta 2026 zavzela Baltsko morje.

Poljski organi pregona so na varšavskem letališču Frédérica Chopina aretirali 23-letnega Ukrajinca, identificiranega kot Iljo S., zaradi posedovanja naprave za motenje radijskih valov. Osumljenega so obtožili dejanj, ki ogrožajo varnost zračnega prometa. Primer je sprožil preiskavo o potencialnih motivih in ozadju incidenta.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Poljske oblasti so na varšavskem letališču Chopin pridržale 23-letnega državljana Ukrajine, ki je imel pri sebi nezakonito napravo za motenje radijskih valov. Moški je pred prijetjem več ur preživel v letališki kavarni znotraj terminala, pri čemer policiji in varnostnim službam ni znal pojasniti namena uporabe omenjene opreme. Dogodek je sprožil preiskavo o morebitnem ogrožanju varnosti letalskega prometa, saj tovrstne naprave lahko motijo komunikacijske sisteme, ki so ključni za varno vodenje letal. Po poročanju poljskega časnika Rzeczpospolita je sodišče za osumljenca že odredilo enomesečni pripor. Tožilstvo trenutno preučuje vse okoliščine primera, vključno z možnostjo, da bi dejanje lahko bilo povezano s širšimi varnostnimi tveganji ali sabotažo. Za zdaj ni dokazov o neposredni škodi, vendar varnostne službe incident obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti zaradi lokacije in narave zasežene elektronske opreme.

Vojaka Suzanne in Wart sta oba na vojaški misiji, ona v Bosni, on pa v Poljski s sistemom Patriot. Poveljnik obrambnih sil Onno Eichelsheim je obiskal obe lokaciji in presenetil Warta s kartico od Suzanne, s čimer je poudaril, da ljubezen ne pozna meja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in zveze NATO izjavil, da bi lahko mir v Ukrajini dosegli že v prihodnjih tednih. Po njegovih besedah so Združene države Amerike v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino privolile v napotitev svojih vojakov na rusko-ukrajinsko mejo oziroma na linijo dotika, ko bo mirovni sporazum dosežen. Tusk je poudaril, da so pogovori s ključnimi zavezniki v okviru evropskih institucij in severnoatlantskega zavezništva prinesli pomemben napredek pri oblikovanju pogojev za končanje konflikta. Poljski premier je optimistično napovedal, da mir ni več daleč, pri čemer so prav varnostna jamstva tisti element, ki bo omogočil stabilno premirje. Izjava prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo regije, kjer Poljska igra vlogo ključne posrednice med Kijevom in zahodnimi zavezniki. Napoved o prisotnosti ameriških sil na terenu predstavlja pomemben premik v strategiji zahodnih sil glede neposredne vključenosti v nadzor miru po koncu spopadov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Ukrajinski generalštab je uradno potrdil umik ukrajinskih enot iz Siverska v regiji Doneck, z namenom ohranitve vojakov. Francoski mediji poročajo, da je umik posledica napredovanja ruskih sil, ki si prizadevajo približati večjim regionalnim mestom, kot je Kramatorsk. Medtem pa so mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo še vedno oddaljeni, saj pogoji za mir niso izpolnjeni.

Poljski premier Donald Tusk je po telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z evropskimi voditelji in kanadskim premierjem izjavil, da so ključnega pomena varnostna jamstva za Ukrajino v okviru mirovnih pogajanj. Tusk je to izpostavil na družbenem omrežju X.

V Romuniji se bo januarja 2026 začelo obratovati novo Natovo vozlišče, ki bo podvojilo tranzit orožja v Ukrajino. Podobno vozlišče je bilo leta 2022 odprto v Jasionki na Poljskem, ki služi kot ključno logistično središče za vso mednarodno pomoč Kijevu, tako vojaško, humanitarno kot medicinsko.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Poljski premier Donald Tusk je v izjavi za javnost razkril, da so Združene države Amerike izrazile pripravljenost na napotitev svojih oboroženih sil v Ukrajino. Gre za ključen premik v ameriški zunanji politiki, saj bi ameriški vojski zaupali vlogo zagotavljanja varnostnih jamstev po morebitnem zaključku oboroženega konflikta. Tuskove navedbe, ki jih povzema časnik Wiadomosci, so v nasprotju s prejšnjimi uradnimi stališči Washingtona, ki so napotitev vojakov zavračala in poudarjala, da mora glavno breme povojne varnosti prevzeti Evropa. Ruska federacija medtem vztraja pri ostrem nasprotovanju prisotnosti kakršnih koli tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju intenzivnih diplomatskih premikov in prilagajanja ameriške strategije pod vodstvom Donalda Trumpa. Čeprav so se v preteklosti pojavljali dvomi o nadaljnji ameriški podpori, najnovejše izjave poljskega premierja nakazujejo na oblikovanje konkretnejših varnostnih mehanizmov za stabilizacijo regije. Odločitev o namestitvi ameriških enot bi pomenila neposreden angažma ZDA na terenu, kar korenito spreminja dosedanjo doktrino vojaške pomoči, ki je temeljila predvsem na dobavi orožja in opreme.

Rusija je izrazila pripravljenost EU in NATO pisno zagotoviti, da ju ne bo napadla. Sergej Rjabkov je ponovil, da Rusija nima agresivnih ciljev. Hkrati je Đilas ocenil, da EU ni dovolila gradnje Južnega toka skozi Srbijo, na kar se Rusija ni mogla odzvati zaradi višje sile, medtem ko Putin meni, da se Srbija ne more sklicevati na enake argumente kot Rusija.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Ukrajino, pri čemer je ciljala na energetsko infrastrukturo. Zaradi napadov je tretjina Kijeva ostala brez ogrevanja, 320.000 gospodinjstev pa brez elektrike.

Zaradi aktivnosti ruskega letalstva dolgega dosega, ki je izvajalo napade na ozemlju Ukrajine, je Poljska ponoči aktivirala svoje vojaško letalstvo. Poveljstvo operativnih sil je sporočilo, da so bile v poljskem zračnem prostoru aktivirane vojaške letalske enote, pri čemer so v pripravljenosti bili tudi sistemi zračne obrambe. Poleg tega sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Dne 27. decembra okoli 3:00 zjutraj je poveljstvo operativnih sil postavilo vojaško letalstvo v stanje pripravljenosti. Akcija se je zaključila okoli 8:00.

Vladimir Putin je med konferenco opozoril Evropo pred morebitno blokado Kaliningrada, ruske eksklave. Zagrozil je, da bo Rusija uničila vse grožnje, ki se nanašajo na to območje, in poudaril, da ne bo dovolil blokade svojega ozemlja. Putin je dejal, da bi takšne akcije lahko vodile v eskalacijo konflikta in celo v oborožen konflikt.

Poljsko in zavezniško letalstvo je začelo delovati v poljskem zračnem prostoru zaradi ruskih napadov na cilje na ozemlju Ukrajine. Poveljstvo operativnega sektorja oboroženih sil je sporočilo, da so bili dvignjeni lovci v preventivne namene za zaščito zračnega prostora.

NATO bo januarja 2026 v Romuniji odprla novo logistično vozlišče, ki bo podpiralo dobavo orožja Ukrajini. To bo že drugo tovrstno vozlišče, vzpostavljeno po tistem na Poljskem, in naj bi podvojilo prenos orožja v Ukrajino. Namen novega centra je zagotoviti neprekinjeno dobavo orožja, tudi če bi bile obstoječe poti prekinjene, kar poudarja nadaljnjo podporo zavezništva Ukrajini kljub ruskim prizadevanjem za izolacijo države.

Poljska je začasno zaprla letališči Rzeszow in Lublin na jugovzhodu države zaradi povečane aktivnosti poljskih letalskih sil, ki so se odzvale na ruske zračne napade na Kijev in druge ukrajinske cilje. Po navedbah ukrajinskih zračnih sil je bil Kijev v soboto tarča raketnih in dronovskih napadov, v katerih je bilo ranjenih najmanj osem ljudi.

Poljska je dosegla polno operativno sposobnost svojega sistema zračne obrambe Patriot, kar označuje pomemben mejnik v integrirani strategiji zračne in protiraketne obrambe države. Varšava je s tem postala prvo mesto na svetu, ki je v celoti zaščiteno z integriranim sistemom zračne obrambe, ki temelji na sistemih Patriot, izdelanih v ZDA. Poljski minister za obrambo, Władysław Kosiniak-Kamysz, je poudaril, da je to pomemben korak za varnost države.

Hrvaška bo s 1. januarjem prevzela nadzor in zaščito svojega zračnega prostora z večnamenskimi bojnimi letali Rafale, ki bodo del Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe NATINAMDS. V prehodnem obdobju so nadzor izvajala italijanska letala Eurofighter Typhoon in madžarska letala Gripen.

Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.

Ruski strateški bombniki so izvedli načrtovan polet nad Norveškim in Barentsovim morjem, pri čemer so jih na delih poti spremljala tuja bojna letala.

Poljska bojna letala so prestregla rusko vojaško izvidniško letalo, ki se je približalo poljskemu zračnemu prostoru nad Baltskim morjem. Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je poročalo tudi o večkratnih kršitvah zračnega prostora iz Belorusije.

Poljska letala so prestregla rusko izvidniško letalo, ki je letelo v bližini poljskih meja nad Baltskim morjem. Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je sporočilo, da so letalo vizualno identificirali in pospremili izven območja odgovornosti. Poleg tega so ponoči opazili vstop objektov iz smeri Belorusije v poljski zračni prostor. Od 60 zaznanih objektov so našli le 4.

Poljska bo v naslednjih šestih mesecih na svoji vzhodni meji postavila "protidronsko steno", namenjeno zaščiti pred brezpilotnimi letalniki. Namestnik poljskega ministra za obrambo Cezary Tomczyk je dejal, da pričakujejo prve rezultate v približno šestih mesecih, morda celo prej. Celotna izgradnja sistema naj bi bila končana v 24 mesecih.

Poljski predsednik Karol Navrocki je izjavil, da je Poljska pripravljena braniti svoje zahodne meje. Izjava poudarja pomembnost varnosti in obrambe v trenutni geopolitični situaciji.

Poljski tednik Do Rzeczy poroča, da niti Rusija niti Poljska nista zainteresirani za neposreden oborožen spopad. Po mnenju zgodovinarja Petra Zыhowicza obstaja tanka rdeča črta, ki je Poljska ne sme prestopiti. Napovedujejo tudi previdnost glede morebitne vojne z Rusijo.

Podpredsednik vlade in minister za obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz ter minister za koordinacijo specialnih služb Tomasz Siemoniak sta na poljskega predsednika Karola Nawrockega naslovila uradno prošnjo za nujno srečanje. Ministra želita v prisotnosti vseh vodij obveščevalnih in varnostnih služb predstaviti ključne načrte za leto 2026, ki vključujejo tako proračunske prioritete kot tudi strogo zaupne operativne vsebine. Namen te pobude je vzpostavitev mirnega dialoga in izboljšanje komunikacije med vlado premierja Tuska ter predsedniško palačo, kjer so se v preteklosti pogosto pojavljala trenja. Kosiniak-Kamysz je poudaril, da bi takšno srečanje v širšem krogu odgovornih oseb predstavljalo pomemben element pri krepitvi nacionalne varnosti Poljske in bi poslalo pozitiven signal javnosti ob začetku leta. Predsednik Nawrocki se je na pobudo že odzval, kar nakazuje na morebitno zbližanje stališč med ključnimi akterji poljske izvršne oblasti.

Poljska je na božični dan dvignila bojna letala, da bi prestregla rusko izvidniško letalo, ki je letelo blizu poljskega zračnega prostora nad Baltskim morjem. Rusko letalo so varno pospremili stran od Poljske. Poleg tega je Poljska poročala, da je čez noč iz Belorusije v državo vstopilo več deset predmetov, pri čemer nekateri uradniki menijo, da gre za namerne provokacije, časovno usklajene s prazničnim obdobjem.

Poljska lovska letala so prestregla rusko izvidniško letalo nad mednarodnimi vodami Baltskega morja. Po besedah poljskega obrambnega ministra Wladyslawa Kosiniaka-Kamysza letalo ni predstavljalo neposredne varnostne grožnje. Poljske sile so hkrati spremljale domnevne tihotapske balone iz Belorusije.

Poljska načrtuje izgradnjo obrambnega sistema proti brezpilotnim letalom v vrednosti približno dveh milijard evrov. Projekt, ki naj bi bil končan v dveh letih, bo pretežno financiran iz obrambnega sklada Evropske unije SAFE. Sistem bo namenjen zaščiti vzhodne meje države pred grožnjami iz zraka.

Na železniški progi Sławięcice-Rudziniec na Poljskem so odkrili manjkajoči del železniške šine. O dogodku je bila obveščena Agencija za notranjo varnost (ABW), preiskavo pa izvaja tudi policija. Strokovnjaki PKP domnevajo, da bi lahko do poškodbe prišlo zaradi nizkih temperatur, vendar oblasti dogodek jemljejo zelo resno.

V zračnem prostoru Poljske, v bližini mest Lublin in Rzeszów, so opazili dve Natovi letali. Gre za letalo za oskrbo z gorivom in "leteči radar", ki izvajata krožne polete.