Laboratorij za sončno astronomijo (XRAS) je sporočil, da so 8. januarja sredi dneva na Soncu zabeležili močan izbruh.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Ameriški geolog Stefan Burns je napovedal, da bosta Zemlja in Jupiter marca 2026 pod vplivom močnih neviht električnega prahu, ki jih bo povzročil objekt 3I/ATLAS. Po Burnsovih trditvah se omenjena kometa, ki jo nekateri označujejo tudi za neidentificiran leteči predmet, vrača proti notranjemu sončnemu sistemu v obliki razpadlih delcev oziroma naelektrenega prahu. Ta pojav bi lahko povzročil motnje v atmosferi in vplival na magnetno polje planetov. Ruski znanstvenik Natan Ejsmont je ob teh navedbah podal oceno dejanske nevarnosti tovrstne električne nevihte za Zemljo. Medtem ko Burns opozarja na obsežne posledice trka s prašnimi delci, Ejsmont ostaja previdnejši pri napovedih o katastrofalnih scenarijih, vendar potrjuje potrebo po spremljanju poti objekta. Napovedi temeljijo na modelih gibanja ostankov komete, ki naj bi prečkali Zemljino tirnico v prihodnjih dveh letih. Strokovna javnost se osredotoča predvsem na vprašanje, ali lahko takšni delci vplivajo na delovanje satelitskih sistemov in komunikacijskih povezav na Zemlji. Čeprav so neposredni fizični vplivi na površje planeta malo verjetni, bi lahko povečana ionizacija v zgornjih plasteh ozračja povzročila tehnične težave v globalnem merilu. Raziskave o naravi objekta 3I/ATLAS in njegovi sestavi se nadaljujejo, da bi natančneje določili gostoto in naboj prahu.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Ostanki brezpilotnega letalnika so v četrtek, 8. januarja, padli na streho zasebne hiše v zaselku Trudobelikovski v Krasnodarskem okraju. Regionalni operativni štab je potrdil, da so bili v incidentu poškodovani streha hiše in nadstrešek. Drugi incident se je zgodil v mestu Gulkeviči, kjer so deli drona padli neposredno na cestišče. Podrobnosti o morebitnih poškodbah na cestišču ali drugih strukturah niso bile navedene, vendar oba dogodka poudarjata tveganja, ki jih predstavljajo zračni napadi in obrambne operacije v regiji. Oblasti so sprožile preiskavo za ugotovitev natančnih okoliščin in izvora dronov. Regija Krasnodar je bila v preteklosti že tarča podobnih incidentov, kar kaže na povečane napetosti v bližini konfliktih območij. Takšni dogodki pogosto povzročajo materialno škodo in vplivajo na življenje lokalnega prebivalstva, čeprav v tem primeru ni bilo poročil o žrtvah.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Tajska policija je na otoku Phuket pridržala 33-letnega ruskega državljana zaradi nezakonitega opravljanja dela turističnega vodnika. Centralni preiskovalni urad (CIB) je sporočil, da so moškega aretirali med pripravami na odhod skupine turistov na izlet z ladjo po Andamanskem morju. Ugotovili so, da ni imel delovnega dovoljenja, kar je kršitev tajske zakonodaje, saj je vodenje turistov pridržano izključno za tajske državljane. Ruski državljan je bil odpeljan na policijsko postajo v mestu Phuket, kjer se bo soočil s sodnim postopkom. Tajska zakonodaja za tovrstne prekrške predvideva denarno kazen ali deportacijo z prepovedjo ponovnega vstopa v državo. Poleg turističnih vodnikov tujcem ni dovoljeno opravljati poklicev, kot so frizerji, tajski maserji in rezalci dragih kamnov, kar poudarja strogost tajskih predpisov glede zaposlovanja tujcev v določenih sektorjih. Ta aretacija ni osamljen primer, saj so tajske oblasti že v preteklosti, vključno z letom 2016, pridržale ruske državljane zaradi podobnih obtožb o nezakonitem vodenju. Leta 2016 so na Phuketu prijeli dva ruska državljana, osumljena nezakonitega dela vodnikov. Poleg tega so v Tajlandiji prijeli tudi nekdanjega poslanca Primorskega okraja Dmitrija Nazarca, obtoženega organiziranja nezakonitega izvoza lesa v velikem obsegu, kar kaže na širše prizadevanje tajskih oblasti za boj proti nezakonitim dejavnostim tujcev.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Igralca Janelle James in Connor Storrie sta v sredo razglasila nominirance za 32. podelitev nagrad Actor Awards, ki so se do lanskega leta imenovale nagrade Ameriškega združenja filmskih igralcev (SAG Awards). Med filmskimi dosežki je letos izstopal vojni ep režiserja Paula Thomasa Andersona z naslovom One Battle After Another, ki je prejel rekordnih sedem nominacij. Gre za zgodovinski dosežek, saj v preteklih 31 letih nobeno filmsko delo ni preseglo števila petih nominacij v okviru tega cehovskega priznanja. Preimenovanje prireditve, ki ga je sindikat SAG-AFTRA uradno napovedal novembra lani, temelji na poenotenju imena z dejanskim kipcem, ki se že od nekdaj imenuje Actor (Igralec). O zmagovalcih bo odločalo več kot 122.000 članov sindikata, kar predstavlja največje glasovalno telo med vsemi pomembnejšimi filmskimi nagradami. Podelitev velja za enega ključnih kazalnikov pred prestižno podelitvijo oskarjev, saj igralci predstavljajo največjo vejo v Ameriški filmski akademiji. Svečana prireditev bo potekala v marcu, kljub razglasitvi nominacij pa organizatorji še niso razkrili imena uradnega voditelja dogodka. Ob razglasitvi nominacij je prisotne pozdravil tudi predsednik sindikata SAG-AFTRA Sean Astin, ki je poudaril pomen nove ere nagrad. Letošnji nabor nominirancev po mnenju kritikov prinaša nekaj presenečenj, predvsem na področju televizijskih produkcij, kjer so se uveljavila nekatera nova imena.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Ruska javna zbornica in ministrstvo za izobraževanje pripravljata pilotni projekt, ki uvaja sistem kolektivnega varstva za otroke, mlajše od treh let. Po besedah Sergeja Ribalčenka, predsednika pristojne komisije pri javni zbornici, bo pobuda staršem omogočila varstvo malčkov v t. i. domačih jaslih. Ta oblika varstva naj bi formalizirala prakso, ki jo nekatere večdetne matere že izvajajo v obliki družinskih vrtčevskih skupin za lastne in tuje otroke. Projekt se osredotoča na reševanje pomanjkanja mest v javnih vrtcih za najmlajšo starostno skupino in hkrati spodbuja vključevanje mater na trg dela. Vzpostavitev kolektivnega varstva v domačem okolju naj bi zmanjšala administrativna bremena in omogočila fleksibilnejšo organizacijo predšolske vzgoje, medtem ko država zagotavlja strokovni nadzor nad izvajanjem tovrstnih storitev.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Podpredsednik odbora ruske državne dume za proračun in davke Kaplan Paneš je sporočil, da bodo leta 2026 vsi prejemniki pokojnin v Ruski federaciji deležni povišanja izplačil. Ukrep bo zajel vse kategorije upokojencev, vključno s tistimi, ki prejemajo starostne pokojnine, socialne pokojnine ter pokojnine za nekdanje vojaško osebje in njim pridružene osebe. Povišanje bo izvedeno v skladu s potrjenim načrtom indeksacije, ki ga je odobrila ruska vlada. Posebnost napovedane uskladitve v letu 2026 je vključitev delovno aktivnih upokojencev, ki bodo prav tako deležni povišanja osnovnih izplačil. Po Paneševih besedah so sredstva za ta namen predvidena v proračunskem načrtu, cilj pa je ohranitev kupne moči upokojencev v razmerah gospodarskih sprememb. Odločitev odraža prizadevanja države za poenotenje sistema indeksacije za vse prejemnike zavarovalnih pokojnin, ne glede na njihov zaposlitveni status.

V Ruski federaciji se je število regij, v katerih povprečna mesečna plača presega 100.000 rubljev (približno 950 evrov), povečalo na 14 subjektov. Po najnovejših statističnih podatkih je povprečna mesečna plača na ravni celotne države v oktobru znašala 99.700 rubljev, kar predstavlja povišanje za 13.100 rubljev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast števila regij z višjimi dohodki kaže na nominalno povečanje plač v določenih delih države, predvsem v tistih z razvitim rudarstvom in energetiko. Na vrhu lestvice po višini dohodkov ostaja Čukotka, kjer povprečna plača znaša 209.400 rubljev. Sledijo ji Magadanska oblast s 179.700 rublji, Moskva s 173.700 rublji, Jamalo-Nenško avtonomno okrožje s 168.200 rublji in Kamčatka s 165.000 rublji. Med regije, ki so na novo prestopile prag 100.000 rubljev, sta se uvrstila Krasnojarski in Zabajkalski kraj. Strokovnjaki ocenjujejo, da so visoki zneski v teh regijah posledica težkih delovnih pogojev na severu in visokih stroškov bivanja, hkrati pa napovedujejo nadaljnje selektivno poviševanje plač v deficitarnih poklicih do leta 2026.