Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Ruski astronomi iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave (IKI) Ruske akademije znanosti so napovedali izjemen astronomski dogodek, ki se bo odvil v torek, 6. januarja 2025. Po njihovih navedbah se bosta planeta Venera in Mars na nebu vizualno približala Soncu do te mere, da bodo vsa tri nebesna telesa videti skoraj kot ena sama svetla točka. Ta redek pojav astronomi v javnosti primerjajo s t. i. betlehemsko zvezdo, ki ima močno simbolno vrednost v času božičnih praznikov. Nebesni spektakel bo viden v večernih urah, ko bosta planeta zaradi perspektive z Zemlje dosegla navidezno konjunkcijo v neposredni bližini Sonca. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za vizualno poravnavo, ki je z astronomskega vidika zanimiva predvsem zaradi svoje svetilnosti in redkosti. Pojav bo mogoče opazovati ob jasnem vremenu, znanstveniki pa svetujejo ljubiteljem astronomije, naj ne zamudijo tega nenavadnega nebesnega dogodka, ki sovpada z ruskim praznovanjem božiča po julijanskem koledarju.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Zlati investicijski kovanec Jurij Zmagovalec z nominalno vrednostjo 50 rubljev je v letu 2025 ponovno postal najbolje prodajani investicijski kovanec v Rusiji. Po podatkih državne kovnice Goznak je omenjeni kovanec predstavljal kar 68 odstotkov celotne prodaje vseh investicijskih kovancev v državi. Rezultati potrjujejo prevladujoč položaj tega numizmatičnega artikla na ruskem trgu plemenitih kovin. Kot poroča tiskovna agencija RIA Novosti, kovanec ohranja svojo priljubljenost med vlagatelji zaradi likvidnosti in prepoznavnosti. Podatki Goznaka kažejo na stabilno povpraševanje po fizičnem zlatu v Ruski federaciji, pri čemer se večina investitorjev odloča za preverjene nacionalne simbole. Leto 2025 pri tem ni bilo izjema, saj je kovanec s podobo svetega Jurija močno presegel prodajne rezultate vseh drugih konkurenčnih produktov v svoji kategoriji.

Ruska zvezna agencija za rabo podzemnih virov (Rosnedra) je sporočila, da Ruska federacija obnavlja svoje zaloge plemenitih kovin s tempom, ki presega njihovo letno porabo in pridobivanje. Vodja agencije Oleg Kazanov je v izjavi za javnost poudaril, da sta v ospredju predvsem zlato in srebro, pri katerih je država dosegla ključno prednost pri reprodukciji surovin glede na izkopane količine. Takšen trend kaže na močno usmerjenost države v dolgoročno zagotavljanje strateških rezerv plemenitih kovin, kar je v trenutnih geopolitičnih razmerah ključnega pomena za stabilnost nacionalnega gospodarstva. Poročilo agencije Rosnedra, ki ga je povzela tiskovna agencija RIA Novosti, potrjuje, da Rusija kljub mednarodnim sankcijam in omejitvam na svetovnih trgih nadaljuje z intenzivnim vlaganjem v geološke raziskave in širjenje surovinske baze.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Guverner Hersonske oblasti Vladimir Saldo je napovedal postavitev spominskega obeležja v naselju Horli v spomin na osebe, ki so izgubile življenje v napadu ukrajinskih oboroženih sil. Saldo je dogodek označil za teroristično dejanje, vendar neodvisnih potrditev o naravi napada ali natančnem številu žrtev trenutno ni na voljo. Spomenik bo po besedah lokalnih oblasti stal v samem naselju, ki se nahaja na obali Črnega morja. Gradnja memoriala je del širših prizadevanj proruske administracije za obeleževanje dogodkov med trajajočimi spopadi v regiji. Kot poročajo ruski viri, vključno z agencijo RIA Novosti, bo projekt financiran s strani regionalnih oblasti. Gre za nadaljevanje politike vzpostavljanja simbolnih obeležij na območjih pod ruskim nadzorom, s katerimi oblasti krepijo svoj narativ o naravi vojne v Ukrajini.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči na 6. januar 2026 preprečile napad ukrajinskih brezpilotnih letal na pet okrožij v Rostovski oblasti. Po navedbah guvernerja regije Jurija Sljusarja so droni delovali nad mestom Kamensk ter v okrožjih Čertkovo, Tarasov, Bokov in Šolohov. Ruska stran je poročala, da so bila vsa vpletena letala bodisi uničena bodisi elektronsko onemogočena, kar je preprečilo večjo škodo na tleh. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih napadov na rusko ozemlje, s katerimi Kijev cilja na logistična in energetska vozlišča v bližini meje. Gre za že drugi večji incident v tej regiji v zadnjih dneh, kar kaže na povečano intenzivnost zračnih operacij na obmejnih območjih. Lokalni organi so potrdili, da so enote Ministrstva za obrambo Ruske federacije uspešno nevtralizirale grožnjo, medtem ko o morebitnih žrtvah ali poškodbah kritične infrastrukture v uradnih izjavah niso poročali.

Članica odbora državne dume za delo, socialno politiko in vprašanja veteranov Jekaterina Stenjakina je potrdila, da bodo državljani Rusije v letu 2026 imeli sedem skrajšanih delovnih tednov. Po njenih navedbah proizvodni koledar za omenjeno leto ne predvideva nobene šestdnevne delovne tedne, kar predstavlja premik k bolj uravnoteženemu razporedu dela in počitka. Odločitev sledi predhodnim napovedim o prilagoditvi delovnega časa zaradi državnih praznikov. Stenjakina je v izjavi za tiskovno agencijo TASS pojasnila, da so takšne prilagoditve načrtovane z namenom optimizacije delovnih procesov in zagotavljanja ustreznih pogojev za socialno blaginjo prebivalstva. Ukrep bo neposredno vplival na vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, ki sledijo uradnemu državnemu koledarju praznikov in dela prostih dni.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

V Ruski federaciji so 9. januarja začele veljati spremembe zakonika o upravnih prekrških, ki omogočajo kaznovanje voznikov zaradi nepravilne zatemnitve avtomobilskih stekel na vseh vozilih. Nova zakonodaja vključuje tudi vozila, ki so v državo uvožena začasno, kar odpravlja dosedanje pravne vrzeli. Po besedah Jevgenija Mašarova, člana ruske javne zbornice, so te vrzeli predhodno izkoriščali predvsem lastniki vozil, registriranih v državah zunaj Evrazijske ekonomske unije (EAEU). Ukrep je usmerjen v izenačitev pravil za vse udeležence v prometu, ne glede na državo registracije vozila. Ruski organi pregona bodo odslej dosledno preverjali prepustnost svetlobe skozi vetrobranska in stranska stekla, pri čemer morajo vsi vozniki ob vstopu v državo ali vožnji po njej upoštevati predpisane tehnične standarde. Globe so del širših prizadevanj za povečanje varnosti v cestnem prometu in poenotenje nadzora nad tehnično brezhibnostjo motornih vozil na ruskih cestah.

Glavna strokovnjakinja ruskega Ministrstva za zdravje za reproduktivno zdravje žensk, Natalia Dolgušina, je razkrila, da je povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka v Rusiji 26 let. Novico so objavili 6. januarja.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil so korporacije iz Združenih držav Amerike sprožile vrsto pravnih postopkov za uveljavljanje odškodnin, ki so nastale zaradi pretekle nacionalizacije premoženja, mednarodnih sankcij in politične nestabilnosti v državi. Nova oblast v Caracasu, ki uživa podporo administracije Donalda Trumpa, bi lahko bistveno spremenila delovanje sodišč v korist ameriških podjetij, kar postavlja pod vprašaj prihodnost milijard sodčkov nafte, na katere so do sedaj računala ruska in kitajska državna podjetja. Ameriški naftni velikani se pripravljajo na prevzem nadzora nad ključnimi energetskimi viri, medtem ko se Kitajska in Rusija soočata z izgubo strateških naložb v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Procesi so neposredna posledica stopnjevanja pritiska Washingtona, ki se je s prejšnjih gospodarskih sankcij in zračnih napadov prelevil v popoln politični preobrat. Analitiki ocenjujejo, da bo nova struktura upravljanja venezuelske naftne industrije služila predvsem ameriškim gospodarskim interesom, kar bo dolgoročno preoblikovalo svetovni energetski trg.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Pomočnik trenerja v strokovnem štabu košarkarskega kluba Crvena zvezda, Tomislav Tomović, je uradno zapustil beograjski klub in se podal na samostojno trenersko pot. Tomović bo svojo kariero nadaljeval v Rusiji, kjer je bil imenovan za glavnega trenerja ekipe Lokomotiva Kuban. Odločitev o odhodu je bila sprejeta le dan pred pomembnim obračunom beograjskega moštva v Evroligi, kar predstavlja določen izziv za strokovno vodstvo srbskih prvakov. Tomović se je ob slovesu od Malega Kalemegdana čustveno odzval in se navijačem zahvalil za podporo, pri čemer jih je označil za najboljše na svetu. Njegov prestop v Lokomotivo Kuban pomeni pomemben korak v njegovi osebni karieri, saj bo prvič deloval kot glavni trener v tako uglednem regionalnem tekmovanju. Crvena zvezda bo morala hitro zapolniti vrzel v svojem strokovnem štabu, medtem ko Tomović že začenja novo poglavje v Krasnodarju.

V hudi prometni nesreči, ki se je v ponedeljek, 5. decembra, zgodila na cesti med mestoma Perm in Berezniki v ruskem okraju Dobrjanka, so umrle tri osebe. Po podatkih tiskovne službe regionalnega preiskovalnega komiteja Ruske federacije sta v čelnem trčenju udeleženi dve osebni vozili. Med smrtnimi žrtvami sta dva odrasla in petletna deklica, ki so zaradi hudih poškodb umrli na kraju dogodka. Poleg smrtnih žrtev je bilo v nesreči poškodovanih še pet oseb, ki so jih reševalne službe prepeljale v bolnišnico. Med ranjenimi so trije otroci, ki so utrpeli različne stopnje poškodb. Ruske oblasti so že sprožile kazenski postopek, v okviru katerega preiskujejo okoliščine in vzroke za nastanek te tragične nesreče na regionalni avtocesti.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je začasno omejila sprejem in odpremo zračnih plovil na letališčih Domodedovo in Žukovski v Moskvi, ter v Saratovu (Gagarin), Volgogradu in Penzi. Prav tako je začasno omejila vzletanje in pristajanje letal na letališču Pulkovo v Sankt Peterburgu, vendar je omejitve kasneje odpravila. Medtem je letališče v Kalugi še vedno pod omejitvami.