Ukrajinska vojaška obveščevalna služba HUR je konec lanskega decembra izvedla zapleteno operacijo, s katero je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Kijeva. Namen te taktične prevare je bil razkritje ruskega zarote in pridobitev razpisane nagrade za njegovo glavo. Po poročanju tujih agencij so ukrajinski agenti z operacijo uspešno pridobili 425.000 evrov nagrade, ki jo je Moskva razpisala za Kapustina, saj slednji za Kremelj predstavlja enega ključnih sovražnikov države. Operacija se je odvila v času, ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podaja optimistične izjave glede možnosti za sklenitev mirovnega sporazuma. Po njegovih besedah naj bi bila Ukrajina le še približno deset odstotkov oddaljena od končnega dogovora, čeprav razmere na fronti ostajajo napete. Uspešna akcija službe HUR ne le finančno koristi ukrajinski obrambi, temveč predstavlja tudi psihološko zmago nad ruskimi obveščevalnimi strukturami, ki so verjele v uspeh domnevnega atentata na vodjo enote RDK. RDK je sicer enota, sestavljena iz ruskih državljanov, ki nasprotujejo režimu Vladimirja Putina in aktivno sodelujejo v vojaških operacijah proti ruskim silam. S tem ko so ukrajinski obveščevalci prelisičili nasprotno stran, so hkrati zavarovali enega svojih pomembnih zaveznikov in pridobili sredstva, ki bodo po navedbah virov namenjena nadaljnjim obrambnim dejavnostim države. Incident potrjuje, da se vojna v veliki meri bije tudi na področju informacijskega in hibridnega vojskovanja.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na praznovanje novega leta v delu regije Herson pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Ruska misija pri ZN v Ženevi je obsodovala molk zahodnih držav ob tem dogodku. Predsednik Putin je izjavil, da bo Rusija zmagala v Ukrajini.

Ruska federacija je z današnjim dnem uradno zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov. Odločitev, ki je bila sprejeta v preteklem letu, je neposredna posledica naraščajočih stroškov vojaške agresije v Ukrajini, saj Kremelj išče nove vire za financiranje vojne blagajne. Ukrep bo po pričakovanjih ekonomistov dodatno obremenil življenjski standard ruskih državljanov in povišal inflacijske pritiske v državi. Medtem ko Rusija davčno breme povečuje, je Nemčija ubrala nasprotno smer pri obdavčitvi hrane. V nemških restavracijah in lokalih s hitro prehrano se je stopnja DDV za postreženo hrano znižala z 19 na sedem odstotkov. Namen nemškega ukrepa je razbremenitev gostinskega sektorja in spodbujanje potrošnje v času gospodarske negotovosti, kar predstavlja oster kontrast ruskim fiskalnim ukrepom, usmerjenim v militarizacijo gospodarstva.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V svojem nastopu je ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da je država vpletena v eksistencialni boj proti Zahodu. Nagovor je bil v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratek, Putin pa se v njem ni neposredno dotaknil mirovnih prizadevanj, ki jih pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike spodbuja predsednik Donald Trump. Kljub povečanemu diplomatskemu pritisku iz Washingtona, kjer Donald Trump napoveduje hitro rešitev konflikta, je Putinov ton ostal kljubovalen. Predsednik je poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in da vojaške operacije potekajo po načrtih. Izjave so bile podane v času, ko se Moskva in Kijev spopadata z novimi napetostmi, saj Kremelj obtožuje ukrajinsko stran domnevnega napada na predsednikovo rezidenco, kar dodatno zaostruje pogoje za morebitna mirovna pogajanja v letu 2026.

Rusija in Ukrajina sta se med novoletnimi prazniki obtoževali medsebojnega napadanja civilistov. Moskva je poročala o smrtonosnem napadu na hotel na zasedenem ozemlju v južni Ukrajini, medtem ko je Kijev poročal o ruskih napadih. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27. Kijev je zanikal napad.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru le bežno omenil spopade v Ukrajini in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne. Donald Trump pa je bil obtožen, da je v žepu »fašističnega nasilneža« Putina in da mu popušča. Medtem se krepijo diplomatska prizadevanja za končanje spopadov, ukrajinski predsednik Zelenski pa poziva k miru. Pojavljajo se tudi trditve, da CIA manipulira s Trumpom proti Putinu s širjenjem lažne informacije o ukrajinskem napadu na Novgorodsko regijo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija v Pančevu med 17. in 19. januarjem ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. Ta korak je ključen za zagotavljanje energetske varnosti in nemoteno oskrbo srbskega trga z gorivom. Poleg tehničnega zagona proizvodnje se srbske oblasti pospešeno pripravljajo na 23. januar, ko poteče operativna licenca za Naftno industrijo Srbije (NIS). Vučić pričakuje, da bo do tega roka dosežen ustrezen dogovor o lastniški strukturi oziroma prihodnjem upravljanju podjetja. Predsednik je izrazil optimizem glede pogovorov med ruskimi in madžarskimi partnerji, ki naj bi bili v zaključni fazi. Posebej je izpostavil pomen odziva iz Združenih držav Amerike, ki so nakazale pot za nadaljnje nemoteno delovanje NIS kljub mednarodnim sankcijam proti ruskim subjektom. Razrešitev statusa NIS, ki je v večinski ruski lasti, velja za prioriteto srbske energetske politike, saj podjetje predstavlja hrbtenico oskrbe z derivati v regiji.

Poleg moskovskih letališč, ki so že bila začasno zaprta in ponovno odprta, je Rusija zaradi napadov z droni in varnostnih groženj uvedla začasne omejitve letenja na več drugih letališčih. Med prizadetimi so letališča v Samari, Penzi, Jaroslavlju in Orenburgu. Letališče v Saratovu je prekinilo polete zaradi signala »Kovjor«.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je 1. januarja 2024 ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zaradi domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Medvedčuk, ki trenutno vodi gibanje Druga Ukrajina, je zatrdil, da se Zelenski ne bo mogel oprati sramote pred mednarodno skupnostjo. Po njegovih besedah naj bi bil ukaz za napad na posestvo Valdaj posledica strahu ukrajinskega vodstva pred neizbežnim porazom na bojišču in morebitno kazensko odgovornostjo oziroma zaporno kaznijo v prihodnosti. Obtožbe so sledile seriji ostrih odzivov iz Moskve, ki so se zvrstili konec decembra. Medvedčukove trditve dopolnjujejo retoriko drugih ruskih visokih uradnikov, ki so dogodek izkoristili za napovedi o koncu politične kariere in osebne varnosti ukrajinskega predsednika. Kljub temu da Kijev uradno zanika vpletenost v operacijo, ruska stran napad interpretira kot dejanje obupa in poskus spodkopavanja možnosti za mirno rešitev konflikta. Medvedčuk je v svojih izjavah poudaril, da takšne akcije le še povečujejo mednarodno izolacijo sedanjega ukrajinskega režima.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju več medijev in vladnih virov ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni ciljal na sekundarno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Te ugotovitve neposredno spodkopavajo trditve Moskve, ki je Kijev obtožila poskusa atentata oziroma terorističnega napada na državno posestvo v Valdaju. Ameriški obveščevalci so o svojih ugotovitvah menda že prepričali tudi novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, s čimer so nevtralizirali ruska prizadevanja, da bi dogodek izkoristili za zaostritev pogajalskih izhodišč. Ruska stran je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno trdila, da je Ukrajina nad Putinovo rezidenco poslala 91 dronov, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski takoj označil za laž. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi po nekaterih poročilih celo izvedla taktično operacijo, s katero so od Kremlja pridobili pol milijona dolarjev, medtem ko so ruski uradniki javno širili propagando o napadu. Analitiki ocenjujejo, da so ruske obtožbe služile predvsem kot izgovor za oviranje mirovnega procesa in ustvarjanje vtisa o ogroženosti najvišjega ruskega vodstva.

V ruskem letoviškem mestu Soči so ostanki sestreljenega brezpilotnega letalnika povzročili gmotno škodo na večnadstropni stanovanjski stavbi. Po uradnih podatkih operativnega štaba Krasnodarskega kraja je prišlo do poškodb več oken na objektu, vendar poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah ni. Na prizorišču dogodka so nemudoma posredovale vse pristojne intervencijske službe, ki so ocenile škodo in zavarovale območje. Napad se umešča v širši kontekst povečanih dejavnosti z brezpilotnimi letalniki v regiji Krasnodar, ki so v zadnjem obdobju postale pogostejše. Ruska zračna obramba je letalnik prestregla, preden bi ta lahko dosegel morebitne strateške cilje, vendar so padajoči deli povzročili neposredno škodo na civilni infrastrukturi. Lokalne oblasti poudarjajo, da razmere ostajajo pod nadzorom, preiskava o izvoru letalnika pa še poteka.

Joe Letz, bobnar nemške metal skupine Rammstein in spremljevalne zasedbe Tilla Lindemanna, je med novoletnim koncertom na Tajskem v obraz ruskega turista vrgel torto. Dogodek se je zgodil v okviru glasbenega nastopa, kjer je glasbenik torto uporabil kot del nenavadnega odrskega performansa. Incident so posnele kamere in o njem je prvi poročal medijski kanal SHOT. Čeprav dejanje na prvi pogled deluje agresivno, gre za uveljavljen element nekaterih koncertnih nastopov, kjer glasbeniki na tak način komunicirajo z občinstvom. Ruski turist, ki je bil tarča torte, po razpoložljivih podatkih ni utrpel poškodb, prav tako pa ni poročil o morebitnih pravnih posledicah za glasbenika. Dogodek je hitro postal viralen na družbenih omrežjih, kjer so mnenja o primernosti takšnega obnašanja deljena, vendar prevladuje prepričanje, da gre za del vnaprej načrtovane šov programe, ki je značilna za provokativno naravo zasedbe Rammstein.

Moskovski župan Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba v Moskovski regiji sestrelila dodatnih pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so se približevali Moskvi. V zadnji uri so ruski sistemi zračne obrambe sestrelili skupno 20 ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je potrdila, da je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa, da bi prelisičila Rusijo. Operacija je razkrila, da so ruske specialne enote naročile Kapustinovo likvidacijo in za to namenile 500.000 ameriških dolarjev.

Župan Moskve Sergej Sobjanin je sporočil, da so sile zračne obrambe sestrelile še dodatne štiri brezpilotne letalnike, ki so leteli proti Moskvi. S tem se je skupno število sestreljenih brezpilotnih letalnikov povečalo na 26.

Deset oseb, ki so bile ranjene v napadu z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v regiji Herson, so evakuirali v zdravstvene ustanove na polotoku Krim. Napad so ukrajinske sile izvedle v novoletni noči, kar je povzročilo poškodbe pri civilnem prebivalstvu. Po navedbah krimskega ministra za zdravje Alekseja Natarova so vsi ranjeni trenutno pod oskrbo v krimskih bolnišnicah. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in nadaljevanja sovražnosti na južni fronti v Ukrajini. Ruske oblasti so incident označile za teroristično dejanje, medtem ko se ukrajinska stran osredotoča na ciljanje strateških točk na zasedenih območjih. Stanje poškodovanih oseb za zdaj ostaja neznano, vendar ministrstvo zagotavlja, da prejemajo vso potrebno medicinsko pomoč. Evakuacija na Krim kaže na logistično povezanost zasedenih območij južne Ukrajine s polotokom pod ruskim nadzorom.

Župan ruskega letoviškega mesta Soči Andrej Prošunin je v četrtek, 1. januarja 2025, sporočil, da so na celotnem območju mesta in sosednjega zveznega ozemlja Sirius razglasili alarm zaradi nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. Po navedbah lokalnih oblasti so bili preventivni ukrepi in opozorila uvedeni pozno popoldne, okoli 17.45 po lokalnem času, da bi zaščitili prebivalstvo in kritično infrastrukturo pred morebitnimi ukrajinskimi zračnimi vpadi. Ruske varnostne sile so na območju vzpostavile režim pripravljenosti, prebivalce pa so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Soči, ki leži ob Črnem morju, je strateško pomembno središče in priljubljena turistična destinacija, ki je bila v zadnjem obdobju večkrat tarča napadov z droni v okviru širšega konflikta. O morebitni škodi ali žrtvah po razglasitvi alarma uradni viri niso takoj poročali, so pa potrdili, da so vsi sistemi zračne obrambe v stanju visoke pripravljenosti.

Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike. Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejši izjavi izrazil optimizem glede končanja vojne z Rusijo, saj meni, da je država le še deset odstotkov oddaljena od končnega mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da je nujno doseči trajen mir, ki bo končal skoraj štiri leta trajajočo rusko agresijo. Kljub optimističnim tonom iz Kijeva pa razmere na terenu in mednarodnem diplomatskem prizorišču ostajajo zapletene. Medtem ko se krepijo upanja na diplomatsko rešitev, se pojavljajo nasprotujoče si informacije o incidentih, ki bi lahko proces ustavili. Ukrajina in Združene države Amerike so odločno zanikale navedbe o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pojavile v nekaterih poročilih. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe (HUR) razkrile podrobnosti o operaciji, v kateri so uprizorile smrt ruskega vodje milic, ki sedaj sodeluje z ukrajinskimi silami. Napetosti med Moskvo, Kijevom in Washingtonom se nadaljujejo tudi zaradi nenehnih napadov z droni na obeh straneh meje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki, kljub besedam Zelenskega o bližini miru, dejansko zavrli pogajalski proces. Ukrajina še naprej vztraja pri obrambi svoje suverenosti, medtem ko mednarodni zavezniki spremljajo vsako potezo Kremlja glede pripravljenosti na dejanska pogajanja.