Donald Trump je podpisal odlok za novo leto, s katerim je za eno leto preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice. Kot razlog je navedel tekoče trgovinske pogovore. Ta poteza predstavlja preobrat v njegovi ekonomski politiki.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom trdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje navedbe ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, medtem ko so ukrajinske oblasti in ameriška obveščevalna služba CIA navedbe označile za popolno izmišljotino. Po poročanju ameriških uradnikov je Ukrajina dejansko ciljala vojaški objekt v isti regiji, ki pa ni bil v bližini Putinovega posestva. Incident se je zgodil le nekaj ur po optimističnem srečanju Trumpa in Zelenskega na Floridi, kjer sta voditelja zatrdila, da sta blizu mirovnemu sporazumu. Zaradi domnevnega napada je Putin podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za varovanje ključne energetske infrastrukture, kar vključuje objekte Gazproma, ki beležijo rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v Belorusiji, kjer so bili na bojno dolžnost postavljeni raketni sistemi Orešnik, sposobni nositi jedrsko orožje. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke namestitve teh hipersoničnih raket, kar zahodni analitiki razumejo kot jasen signal odvračanja članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje, da bo Rusija dosegla zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža svojemu četrtemu letu. V televizijskem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, je Putin vojake označil za heroje in poudaril, da gre za eksistencialni boj proti Zahodu. Ruski voditelj je pozval k narodni enotnosti in se izognil podrobnim informacijam o morebitnih mirovnih pogajanjih, ki naj bi potekala pod okriljem Združenih držav Amerike. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo, pri čemer so droni v Odesi poškodovali stanovanjske stavbe in električno omrežje, ranjenih pa je bilo šest oseb, vključno s tremi otroki. Moskva je hkrati obtožila Kijev domnevnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc, kar so ukrajinske in evropske oblasti odločno zavrnile kot provokacijo. Po navedbah nekaterih analitikov bi lahko Rusija te trditve uporabila kot izgovor za zaostritev pogajalskih stališč ali prekinitev mirovnega procesa, ki ga poskuša posredovati administracija Donalda Trumpa.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru pohvalil vojaške enote, ki se trenutno borijo v tujini, pri čemer je po vsem videzu mislil na ukrajinsko bojišče. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, je Kim v sporočilu izpostavil neomajno zavezništvo med Severno Korejo in Rusijo. Gre za prvo neposredno javno priznanje prisotnosti njegovih sil na tujem ozemlju, čeprav države niso izrecno poimenovali. Analitiki ocenjujejo, da te izjave utrjujejo strateško partnerstvo s Kremljem, ki vključuje napotitev tisočev vojakov za podporo ruskim operacijam. Kimova retorika nakazuje na poglobitev vojaškega sodelovanja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo tako v vzhodni Aziji kot v Evropi. Severna Koreja s tem dejanjem išče politično podporo in tehnološko pomoč Moskve v zameno za človeške vire in strelivo.

Ruske sile zračne obrambe so v novoletni noči nad Tulsko oblastjo uničile 23 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah guvernerja regije Dmitrija Miljajeva je napad trajal pet ur, in sicer od 23. ure zvečer do 4. ure zjutraj po lokalnem času. Guverner je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram javnost obvestil, da je med odbijanjem napada en letalnik padel na zasebno stanovanjsko hišo. Miljajev je prebivalce regije opozoril na nevarnost ostankov sestreljenih letalnikov, ki lahko na tleh še vedno vsebujejo nevarna eksplozivna sredstva. Tuljska oblast, ki se nahaja južno od Moskve, je bila v preteklosti že večkrat tarča podobnih napadov, vendar je bil tokratni vdor v novoletnem času eden izmed obsežnejših v zadnjem obdobju. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo delovanje protiletalskih sistemov, vendar podrobnejših informacij o morebitnih drugih žrtvah ali materialni škodi niso podali.

Ruska agresija na Ukrajino se je v četrtek prevesila v 1407. dan, pri čemer se intenzivnost spopadov na frontni črti ne zmanjšuje. Moskovski župan Sergej Sobjanin je poročal o novih incidentih, povezanih z zračno obrambo, medtem ko se ruske sile še naprej osredotočajo na utrjevanje položajev v vzhodni Ukrajini. Razmere na bojišču ostajajo dinamične, obe strani pa uporabljata tehnologijo brezpilotnih letal za ciljanje logističnih poti in energetske infrastrukture. Kljub poročilom o morebitnih diplomatskih prizadevanjih v preteklih mesecih se zdi, da so pogajalska izhodišča še vedno močno oddaljena. Rusija nadaljuje s pritiski v regiji Doneck, kjer skuša izkoristiti prednost v številu vojakov in artilerijski moči. Ukrajinska stran medtem ohranja aktivno obrambo in izvaja povračilne napade na rusko zaledje, s čimer želi onemogočiti nemoteno oskrbo okupacijskih sil pred zimskim obdobjem. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj se vojna bliža četrti obletnici brez jasnih znakov končanja sovražnosti.

Nemška podjetja, ki delujejo v Rusiji, so se odločila nadaljevati svoje poslovanje na tamkajšnjem trgu, čeprav se spopadajo z izjemnimi pritiski zaradi zahodnih sankcij, uvedenih po ruskem napadu na Ukrajino. Glavni razlogi za njihov vztrajni obstanek v Rusiji so ohranjanje tržnih deležev, dolgoročne naložbe in pričakovanje morebitne normalizacije odnosov v prihodnosti. Čeprav so sankcije močno otežile logistične poti, finančne transakcije in uvoz tehnologije, nemški gospodarstveniki ocenjujejo, da bi bil popoln umik z ruskega trga dolgoročno preveč škodljiv za njihove strateške interese. Nemško-ruski gospodarski odnosi so se znašli pod dodatnim pritiskom po tem, ko je Moskva zaostrila ukrepe proti nemškim subjektom, vključno z razglasitvijo medija Deutsche Welle za nezaželeno organizacijo. Kljub sovražnemu političnemu okolju in sankcijam, ki jih podpirata tako Berlin kot Bruselj, številna podjetja iščejo pravne in operativne načine za preživetje v Rusiji. Takšna odločitev podjetij odstopa od splošnega trenda diplomatske izolacije Rusije, kar kaže na razkorak med politično strategijo in gospodarsko realnostjo nemških korporacij v tujini.

Rusko ministrstvo za finance je s 1. januarjem 2025 uveljavilo nove predpise, ki znatno zvišujejo minimalne maloprodajne cene žganih pijač. Po novem najnižja cena za pol litra vodke znaša 409 rubljev, kar predstavlja povišanje za 60 rubljev glede na prejšnjo vrednost 349 rubljev. Ukrep ne vpliva le na končne potrošnike, temveč zvišuje tudi veleprodajne cene, ki so se povzpele z 299 na 351 rubljev za enako količino. Poleg vodke se je podražilo tudi drugo žganje, vključno z brandyjem, katerega minimalna cena se je zvišala s 472 na 605 rubljev. Odredba, ki jo je ministrstvo objavilo decembra, je del širše strategije regulacije trga alkohola in zagotavljanja proračunskih prihodkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo te spremembe neposredno vplivale na kupno moč prebivalstva in strukturo porabe alkoholnih pijač v državi.

V noči z 31. decembra na 1. januar sta bili v vasi Severska v ruski regiji Krasnodar v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov poškodovani dve zasebni stanovanjski hiši. Po podatkih regionalnega operativnega štaba so ostanki sestreljenih letalnikov povzročili škodo na strehah in razbili okna, vendar po prvih poročilih med prebivalci ni bilo žrtev ali poškodovanih. Incident se je zgodil sredi okrepljenih čezmejnih napadov z droni, ki jih ukrajinske sile izvajajo na rusko ozemlje. Na mestu dogodka so posredovale vse pristojne operativne službe, ki so ocenile nastalo škodo in zavarovale območje. Ruske oblasti so dogodek potrdile prek uradnih kanalov na omrežju Telegram, pri čemer so poudarile, da je bila škoda omejena na materialne objekte v omenjenem naselju.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob novem letu poslal čestitko vojakom in častnikom Korejske ljudske armade, ki so nameščeni v Ruski federaciji. V svojem nagovoru, ki ga je objavila državna tiskovna agencija KCNA, je izpostavil njihovo vlogo pri krepitvi zavezništva in prijateljskih odnosov med Pjongjangom in Moskvo. Po njegovih besedah prizadevanja vojakov na tujem prispevajo k trdnejšim vezem med državama, kar potrjuje globoko strateško partnerstvo. Kim je v sporočilu nagovoril pripadnike vojske, ki po navedbah tujih obveščevalnih služb sodelujejo v vojaških operacijah na strani Rusije. Poudaril je pomen njihove službe za nacionalne interese in utrjevanje mednarodnega položaja Severne Koreje v okviru trenutnih globalnih varnostnih razmer. Čestitka prihaja v času okrepljenega vojaškega sodelovanja med državama, ki vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva je dogodek označila za poskus atentata, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe odločno zavrnil in jih označil za rusko fabrikacijo. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po objavi posnetkov domnevne sestrelitve letalnikov nad Kremljem, s katerimi želi Rusija podkrepiti svoje trditve. Ameriški obveščevalni uradniki, vključno s predstavniki agencije CIA, so izrazili močan dvom o resničnosti ruskih navedb. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ocenjuje, da ukrajinske operacije v tistem obdobju niso bile usmerjene proti ruskemu predsedniku, temveč proti vojaškim objektom. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko informacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju prihodnjih vojaških ukrepov ali preusmerjanju pozornosti znotraj države, medtem ko Kijev hkrati potrjuje pogovore z Washingtonom o namestitvi ameriških sil na ukrajinskem ozemlju.

Ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala na Putina ali njegov dom v Novgorodu. To ugotovitev podpira tudi ocena Cie.

Vasil Maljuk, vodja Službe varnosti Ukrajine (SBU), je javno potrdil, da je njegova organizacija izvedla serijo napadov na ruska civilna plovila v Črnem morju. Maljuk je te operacije označil za del strateških dejavnosti, ki jih je poimenoval »bojne sankcije« proti ruskemu taboru, s poudarkom na onemogočanju delovanja tako imenovane ruske flote v senci. Izjave, ki jih je posredovala tiskovna služba SBU, potrjujejo neposredno vpletenost ukrajinskih tajnih služb v sabotaže na morju. Operacije naj bi bile izvedene v okviru širšega prizadevanja za omejitev ruskih logističnih in gospodarskih zmogljivosti v regiji. Po navedbah Maljuka je bilo leto 2023 ključno za uveljavljanje tovrstnih ukrepov, ki so vključevali uporabo morskih dronov in drugih naprednih vojaških tehnologij. Priznanje o napadih na civilna plovila sproža vprašanja o spoštovanju mednarodnega pomorskega prava, vendar ukrajinska stran trdi, da so bila tarča plovila, ki neposredno podpirajo rusko vojaško prizadevanje ali obidejo mednarodne gospodarske omejitve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadel njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, kar je resno ogrozilo nedavno dosežen napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ameriška obveščevalna služba CIA je kasneje navedbe Kremlja zavrnila kot neutemeljene, saj naj bi ukrajinske sile v resnici ciljale oddaljen vojaški objekt v isti regiji, ki so ga napadle že v preteklosti. Vzporedno z zaostrovanjem retorike je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v regiji. Putin je podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje ključne energetske infrastrukture, zlasti objektov družbe Gazprom, ki beleži rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati so iz Belorusije prišli posnetki operativne namestitve ruskih hipersoničnih raketnih sistemov Orešnik. Ti sistemi, ki lahko nosijo jedrske konice, so po mnenju zahodnih analitikov namenjeni odvračanju držav članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v končno rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga ob vstopu v leto 2026 najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin udeležence vojaških operacij označil za heroje ter poudaril, da država stoji za njimi v besedah in dejanjih. Vojno je opisal kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je izognil neposredni omembi mirovnih pogajanj, ki jih poskušajo posredovati Združene države Amerike. Dogodek so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc. Moskva je dejanje označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko so ukrajinske in evropske oblasti obtožbe zavrnile kot neutemeljene. Kijev trdi, da gre za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin napoveduje zmago, se razmere na terenu ne umirjajo; ruski droni so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter resno poškodovali energetsko infrastrukturo, kar prebivalce v zimskih mesecih pušča brez ogrevanja in vode.

Indijski premier Narendra Modi je v torek izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Modi je ob tem poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina vzdržna pot za končanje sovražnosti in dosego trajnega miru med Rusijo in Ukrajino. Indijsko stališče je sprožilo oster odziv ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je New Delhiju in Združenim arabskim emiratom očital uporabo dvojnih meril. Dogajanje resno ogroža dosedanja mirovna prizadevanja, ki jih je promoviral novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Analitiki opozarjajo, da je Kremelj domnevni napad izkoristil za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč, kar v praksi pomeni revizijo skoraj vseh predhodno usklajenih točk mirovnega načrta. Namesto hitrega dogovora se mirovni proces zdaj spopada z novimi ovirami, medtem ko Rusija stopnjuje pogoje za končanje konflikta. Trumpova administracija bi bila lahko zaradi Putinove nepopustljivosti prisiljena v izvajanje alternativnih načrtov, ki vključujejo povečan pritisk na cene ruske nafte ali posredovanje prek Kitajske.

Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru v sredo, 31. decembra, naznanil, da je osnutek mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo pripravljen v 90 odstotkih. Kljub optimistični oceni o napredku je predsednik opozoril, da preostalih deset odstotkov predstavlja ključna vprašanja, ki bodo določila usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir za vsako ceno, temveč zahteva trdna varnostna jamstva, ki bi Rusijo odvrnila od morebitnih prihodnjih agresij. Pogajanja, ki potekajo ob posredovanju Združenih držav Amerike, se trenutno spopadajo z največjimi ovirami pri vprašanju ozemeljske celovitosti, predvsem glede nadzora nad vzhodno regijo Donbas. Ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri popolnem nadzoru nad tem območjem, medtem ko Zelenski svari, da se ruske sile ne bi ustavile pri Donbasu, če bi se Ukrajina predčasno umaknila. Predsednik je poudaril, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo države in da sporazum ne sme nagrajevati agresorja, temveč mora zagotoviti dolgoročno stabilnost regije.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

Ruske oblasti so uvedle nove, strožje pogoje za pridobitev enotnega družinskega dodatka, ki bodo stopili v veljavo 1. januarja 2026. Po novih pravilih mora vsak delovno sposoben odrasel član v družini z otroki, ki želi prejemati državno pomoč, v enem letu zaslužiti vsaj osemkratnik minimalne plače. Ta prag je trenutno določen pri 216.744 rubljih na leto, kar predstavlja nov finančni pogoj za dostop do socialnih transferjev. Namen spremembe je omejiti izplačila tistim družinam, kjer starši uradno ne izkazujejo zadostne delovne aktivnosti. Sprememba zakonodaje neposredno vpliva na letna družinska izplačila, ki so bila predvidena že konec leta 2025. Čeprav država obljublja letna izplačila za družine z otroki, so ti zneski zdaj pogojevani s pragom dohodka, ki ga morajo starši doseči na trgu dela. Ukrep odraža prizadevanja ruske vlade, da bi socialno pomoč usmerila k zaposlenim staršem in zmanjšala proračunska bremena pri prejemnikih brez uradnih prihodkov.