Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro napadla finsko politično vodstvo in njihove izjave označila za vrhunec neustreznosti v letu 2025. Zaharova je finske politike, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, obtožila širjenja laži in zgodovinskih neresnic, predvsem v povezavi z vlogo države v drugi svetovni vojni. Po njenih besedah so trditve o finski zmagi nad Sovjetsko zvezo popolnoma neutemeljene, saj naj bi se država takrat zgolj neuspešno odločala med nasprotnimi stranmi. Diplomatka je v svojem nagovoru poudarila, da je Finska svoj povojni status in desetletja mirnega razvoja dosegla zgolj s pomočjo Moskve, ki ji je omogočila vključitev v »prave vrste«. Zaharova je trenutno politiko Helsinkov označila za škodljivo do lastnih državljanov in jo opisala kot preplet neumnosti ter podlosti. Prav tako je opozorila na zgodovinska dejstva o finski kolaboraciji z nacistično Nemčijo, sodelovanju pri blokadi Leningrada in vzpostavitvi taborišč, kar naj bi finski politiki zdaj poskušali prikriti.

Na letališču Pulkovo v Sankt Peterburgu je bilo 31. decembra zabeleženih več kot 40 zamud pri odhodih, po nekaterih poročilih celo 45, kar je bilo pripisano zahtevnim vremenskim razmeram in zamudam pri prihodih letal. Poleg tega so bile zamude zabeležene tudi na letališču v Čeljabinsku, kjer so bili prizadeti prednovoletni leti iz Moskve in Sankt Peterburga. Letalo iz Moskve naj bi prispelo osem ur kasneje od predvidenega.

V prestolnici Ruske federacije in njeni okolici bodo zadnji dan leta 2025 zaznamovali pravi zimski pogoji. Po napovedih meteorologov bo 31. decembra ob brezveterju snežilo, sneženje pa se bo nadaljevalo tudi v najdaljšo noč v letu. Praznično noč bodo spremljale nizke temperature, ki se bodo v času polnoči in v prvih urah novega leta 2026 spustile do 14 stopinj Celzija pod ničlo. Zaradi visoke vlažnosti bo občutek mraza še izrazitejši, kot bo dejansko kazal termometer. Strokovnjaki hkrati opozarjajo na nizko zračno napetost oziroma znižan atmosferski tlak, kar bi lahko povzročilo nevšečnosti ljudem, ki so občutljivi na vremenske spremembe. Vodja prognostičnega centra Meteo Aleksander Šuvalov je poudaril, da bo mraz najbolj pritisnil prav v trenutku, ko bodo zazvonili zvonovi. Vreme v zaključku leta se tako navezuje na predhodne napovedi o prihodu polarne fronte, ki je rusko prestolnico dosegla že sredi decembra.

Načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov je med pregledom operativne skupine Sever sporočil, da so ruske sile dosegle najvišjo stopnjo napredovanja od začetka t.i. specialne vojaške operacije. Po njegovih navedbah je ruska vojska v decembru letos zavzela več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja, od tega 950 kvadratnih kilometrov v regijah Sumi in Harkov, kjer naj bi pod ruski nadzor padlo 32 naselij. Gerasimov je poudaril, da ruske enote prodirajo globoko v obrambne linije ukrajinskih oboroženih sil. V Harkovski oblasti naj bi zavzeli 14 naselij, v regiji Sumi pa 18. Po besedah načelnika generalštaba je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev varnostnega območja z namenom zaščite civilnega prebivalstva, kar služi kot uradna utemeljitev za stopnjevanje ofenzivnih dejavnosti na omenjenih območjih. Operacija skupine Sever v decembru predstavlja nadaljevanje ruske strategije zavzemanja ozemlja ob severni meji, kar povečuje pritisk na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti. Medtem ko ruska stran poudarja uspehe, se razmere na terenu spreminjajo hitro, neodvisne potrditve o natančnem obsegu zavzetega ozemlja pa ostajajo omejene.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in močnega vetra so na kaliningrajskem letališču Hrabrovo v Rusiji zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu. Po zadnjih uradnih podatkih se je število zamujenih letov sicer zmanjšalo na 25, medtem ko so jih šest v celoti odpovedali. Pred tem je bilo zaradi neurja prizadetih več kot 30 načrtovanih letov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike. Uprava letališča je sporočila, da so razmere neposredna posledica izdanega opozorila pred nevihto, ki je zajela regijo. Kljub postopnemu umirjanju stanja in zmanjševanju števila zamud ostaja prometna povezava s to rusko eksklavo omejena. Letališke službe si prizadevajo normalizirati urnik letenja takoj, ko bodo vremenski pogoji dopuščali varno vzletanje in pristajanje vseh zrakoplovov.

Sodišče v mestu Joškar-Ola je devetim osebam, tako imenovanim denarnim mulam (dropperjem), naložilo vračilo skoraj 49 milijonov rubljev ruski pevki Larisi Dolini. Odločitev temelji na ugotovitvi, da so bili bančni računi teh posameznikov uporabljeni v odmevni goljufiji, s katero so neznani storilci pevko prepričali v prodajo njenega stanovanja in prenos denarja na tuje račune. Sodišče je s tem ugodilo zahtevku prvega namestnika tožilca v interesu oškodovanke. Obsojeni posamezniki so v shemi delovali kot posredniki, ki so na svoje račune prejemali ukradena sredstva, preden so jih prenakazali naprej. Čeprav neposredni organizatorji prevare pogosto ostanejo neodkriti, rusko pravosodje v zadnjem času vse pogosteje uveljavlja odškodninsko odgovornost proti posrednikom, ki omogočajo kroženje nezakonito pridobljenega denarja. Pevka Larisa Dolina je postala žrtev manipulacije, pri kateri so se goljufi izdajali za predstavnike varnostnih organov, kar je privedlo do prodaje nepremičnine v Moskvi in izgube znatnega dela njenih prihrankov.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro kritizirala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in zahodne države. Zaharova je zatrdila, da se je Zelenski preobrazil v »monstruma«, ki ga je ustvaril Zahod, zdaj pa naj bi ta ista figura predstavljala neposredno grožnjo svojim nekdanjim zaveznikom. Po njenih besedah se zahodne države vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša trenutno ukrajinsko vodstvo, pri čemer je izpostavila domnevno korupcijo kijevskega režima in preusmerjanje zahodnega orožja na druga svetovna krizna žarišča. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je v svoji retoriki uporabila ostre prispodobe in navedla, da orožje, ki ga Zahod dobavlja Ukrajini, dosega različne regije po svetu, vključno z afriško celino. Ruska stran ob tem obtožuje Kijev in Zahod sodelovanja s terorističnimi skupinami v Afriki za izvajanje diverzij proti ruskim interesom. Po navedbah Zaharove države, kot so Mali, Niger in Burkina Faso, že zahtevajo posredovanje Varnostnega sveta ZN zaradi domnevne podpore Kijeva terorizmu, kar naj bi bil dokaz o širjenju negativnega vpliva ukrajinskega predsednika onkraj meja Evrope.

Ruske sile so v nočnem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko regijo Odesa zadele stanovanjske stavbe in gospodarsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so bili v napadu ranjeni štirje civilisti, med katerimi so trije otroci. Odesa, ki predstavlja ključno pristanišče ob Črnem morju, ostaja pogosta tarča ruskih zračnih operacij, ki so v skoraj štirih letih vojne večkrat ohromile energetsko in transportno omrežje mesta. Napad odraža nadaljevanje strategije stopnjevanja zračnih pritiskov na ukrajinska urbana središča. Regionalne oblasti so sporočile, da je bila v napadih povzročena precejšnja gmotna škoda na civilnih objektih, reševalne ekipe pa so bile na terenu nemudoma po dogodku. Incident potrjuje vztrajno nevarnost za civilno prebivalstvo v regijah, ki so oddaljene od neposredne frontne linije, a so strateško pomembne zaradi izvoznih poti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal razširitev tako imenovanega varovalnega pasu na ukrajinskem ozemlju, natančneje v regijah Sumi in Harkov. Po navedbah načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova, ki jih povzemajo ruske tiskovne agencije, naj bi ruske sile to operacijo izvedle do leta 2026. Gerasimov je ob tem zatrdil, da ruske enote trenutno uspešno prodirajo vzdolž ukrajinskih obrambnih linij in krepijo svoje položaje na fronti. Namen razširitve varovalnega pasu je po trditvah Moskve preprečevanje ukrajinskih napadov na rusko obmejno ozemlje, vendar Kijev in zahodni zavezniki to potezo razumejo kot stopnjevanje agresije in poskus trajne okupacije dodatnega ukrajinskega ozemlja. Razmere na bojišču v bližini Harkova ostajajo napete, saj rusko napredovanje neposredno ogroža civilno infrastrukturo in stabilnost celotne vzhodne Ukrajine. Napovedana časovnica do leta 2026 nakazuje, da Rusija načrtuje dolgotrajen konflikt s postopnim zavzemanjem strateških območij.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob vstopu v novo leto izmenjala praznična voščila, pri čemer sta poudarila zavezanost k nadaljnjemu razvoju strateškega partnerstva med državama. Xi Jinping je v svojem sporočilu izrazil pripravljenost na tesno sodelovanje s Putinom za zagotovitev stalnega napredka v bilateralnih odnosih, ki so se v zadnjih letih močno okrepili. Voditelja sta v izmenjavi sporočil izpostavila pomen stabilnosti in skupnega nastopa na mednarodnem prizorišču. Dogodek odraža trend krepitve vezi med Pekingom in Moskvo v času zaostrenih globalnih geopolitičnih razmer. Kitajska stran je poudarila, da namerava s Rusijo graditi na preteklih uspehih in razširiti sodelovanje na področjih gospodarstva, varnosti in kulture, kar utrjuje njuno zavezništvo kot protiutež zahodnim vplivom.

EU je označila ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco za neutemeljene. Analitik je izpostavil več razlogov, zakaj naj bi Kremelj uprizoril lažni napad.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

Ruske sile so v zadnjih dneh stopnjevale zračne napade na strateško pristaniško mesto Odesa, kjer so brezpilotni letalniki zadeli več stanovanjskih objektov. Po poročanju lokalnih oblasti napadi povzročajo znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi. Istočasno so se iz Kremlja odzvali na nedavne trditve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ne bo predložila dokazov za te obtožbe, saj naj bi bili dokazi po njegovih besedah samoumevni, čeprav neodvisnih potrditev dogodka ni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu na rezidenco odločno zavrnil in jih označil za laži. Kijev trdi, da Moskva uporablja tovrstne konstrukte kot izgovor za opravičevanje novih valov agresije na ukrajinska mesta, vključno s trenutnimi operacijami v Odesi. Rusija vztraja pri svoji različici dogodkov, vendar kljub mednarodnim pozivom in neposrednim vprašanjem tujih medijev ni ponudila tehničnih ali vizualnih dokazov, ki bi potrdili ukrajinsko vpletenost v incident v Novgorodski oblasti. Napetosti med državama se tako še naprej stopnjujejo, medtem ko boji na fronti ostajajo siloviti.

V najnovejšem valu sovražnosti sta Ukrajina in Rusija v torek in sredo izvedli več napadov z brezpilotniki, ki so bili usmerjeni na strateško pristaniško infrastrukturo in energetske objekte. Po poročanju ruske regionalne uprave je ukrajinski dron v črnomorskem pristanišču Tuapse poškodoval plinovod v stanovanjskem območju in del pristaniške infrastrukture, vendar žrtev niso zabeležili. Gre za ponovitev napadov na to lokacijo, ki je bila tarča že v novembru 2025. Istočasno so ruske sile z droni napadle ukrajinski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Pri tem sta bili zadeti dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta prispeli na nakladanje pšenice. Ukrajinska mornarica je napade označila za namerne vojne zločine, ki ogrožajo svetovno prehransko varnost. Poleg ladij so bili zadeti tudi rezervoarji za skladiščenje nafte, vendar pristanišči kljub škodi še naprej obratujeta. Medtem ko Moskva obtožuje Kijev napada na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji, so zahodni zavezniki, vključno s Francijo in ZDA, izrazili dvom o teh navedbah, saj trdne dokaze za incident še niso predložili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot lažne, francoski viri pa stopnjevanje ruskih napadov vidijo kot dejanje upora proti ameriškim načrtom za končanje vojne. Voditelji ukrajinskih zaveznic se bodo prihodnji teden sestali v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu.

V noči na 31. december sta Rusija in Ukrajina izvedli medsebojne obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili ranjene med civilisti in gmotno škodo na energetski infrastrukturi. Ruske sile so nad ukrajinsko ozemlje izstrelile 127 udarnih dronov, pri čemer je ukrajinska protiletalska obramba po uradnih navedbah sestrelila večino sovražnih plovil. Napad predstavlja nadaljevanje intenzivnega zračnega pritiska na ukrajinska mesta v prazničnem obdobju. Istočasno je ukrajinska stran izvedla povračilne napade na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova zračna obramba nad različnimi regijami prestregla 86 ukrajinskih dronov. Zaradi padajočih ostankov plovil so bili v Belgorodski oblasti ranjeni civilisti, v mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju pa je izbruhnil požar v rafineriji nafte, kjer je bilo prav tako ranjenih več oseb. Ti dogodki sledijo seriji podobnih incidentov iz decembra, ko sta obe strani znatno povečali število uporabljenih brezpilotnih letalnikov za napade na kritično infrastrukturo.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v okviru posebne vojaške operacije v Ukrajini znatno okrepile tempo svojih ofenzivnih dejavnosti. Poročila navajajo, da je vojska v tem obdobju utrdila svojo tehnično premoč nad nasprotnikom, kar je omogočilo intenzivnejše napredovanje na fronti. Strategija se je osredotočala na povečanje operativne hitrosti in integracijo napredne vojaške tehnologije v neposredne spopade. Po analizah letnih dosežkov so ruske sile uspele ohraniti pobudo na ključnih delih bojišča, pri čemer so poudarili logistično in tehnološko prednost. Povečanje obsega ofenzivnih operacij kaže na dolgoročno načrtovanje in prilagajanje virov trenutnim razmeram na terenu, kar je privedlo do sprememb v dinamiki spopadov v letu 2025.

Stalni predstavnik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato Matthew Whitaker je v intervjuju za televizijsko postajo Fox Business napovedal, da bodo ZDA podrobno preučile okoliščine nedavnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da nameravajo ameriške oblasti temeljito analizirati vse razpoložljive obveščevalne podatke o dogodku, ki ga ruska stran označuje za teroristični napad. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, ko so ukrajinske oborožene sile izvedle obsežen napad z 91 droni na cilje v Rusiji, vključno z območjem Novgorodske oblasti, kjer se nahaja predsedniška rezidenca. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa dogodek označuje za dejanje, ki se je zgodilo v izjemno občutljivem diplomatskem trenutku, medtem ko vojaški analitiki opozarjajo na možnost silovitega ruskega povračilnega ukrepa. Analiza naj bi razjasnila stopnjo neposredne vpletenosti ukrajinskih sil in morebitne posledice za nadaljnje mednarodne odnose.

Ruske sile so na 1406. dan invazije na Ukrajino nadaljevale s silovitim obstreljevanjem civilnih in strateških ciljev, pri čemer so se osredotočile predvsem na mesto Herson in okoliška naselja. Kljub intenzivnim spopadom na več delih fronte, zlasti na vzhodu države v regiji Doneck, bistvenih premikov na bojišču v zadnjih urah niso zabeležili. Ukrajinske obrambne sile medtem utrjujejo svoje položaje po nedavnem umiku iz strateškega mesta Siversk, ki so ga ruske sile zavzele po večtedenskem pritisku. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj Rusija kljub logističnim težavam in napadom ukrajinskih dronov na njene oskrbovalne poti stopnjuje zimsko ofenzivo. Ukrajinska stran se ob obrambi sooča s stalnimi izzivi pri vzdrževanju energetske infrastrukture, ki je pogosta tarča ruskih raketnih napadov in napadov z droni. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj se diplomatska prizadevanja za mir, vključno z razpravami o mirovnih načrtih, nadaljujejo brez vidnejšega preboja na terenu.

Ukrajinski vojak Sergij Ševčenko se je na območju mesta Guljajpolje v zaporoški regiji odločil za prostovoljno predajo ruskim silam, potem ko je pomagal ranjenemu ruskemu vojaku. Po navedbah ruskih medijev je Ševčenka med incidentom napadel ukrajinski težki brezpilotni letalnik tipa Baba-jaga, ki so ga upravljale njegove lastne enote. Ševčenko je v izjavi pojasnil, da se je za pomoč ranjenemu nasprotniku in kasnejšo predajo odločil po tem, ko je bil priča napadu lastnih soborcev na njegovo lokacijo. Dogodek odraža naraščajočo kompleksnost razmer na fronti, kjer poročila o prostovoljnih predajah postajajo del informacijskega prostora obeh vpletenih strani. Ševčenko je poudaril, da je bila njegova odločitev posledica neposredne nevarnosti, ki so jo predstavljali ukrajinski droni, hkrati pa je izpostavil humanitarno gesto do ranjenega vojaka Ruske federacije pred samim zajetjem.

V ruskem obmejnem okrožju Šebekinski v Belgorodski oblasti so bili v zadnjem ukrajinskem napadu ranjeni trije civilisti. Po podatkih guvernerja regije Vjačeslava Gladkova so se napadi zgodili 31. decembra 2025, pri čemer so bili dve moški osebi in ena ženska v naselju Maslova Pristan ranjeni zaradi eksplozijskih barotravm. Napad z uporabo topništva in brezpilotnih letalnikov je poleg telesnih poškodb povzročil tudi znatno materialno škodo na več deset stanovanjskih objektih in lokalni infrastrukturi. Ruski uradniki trdijo, da so ukrajinske oborožene sile neposredno ciljale civilna območja, kar predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti ob meji. Lokalni operativni štab je potrdil, da so vsi trije poškodovanci prejeli nujno medicinsko pomoč. Incident se je zgodil le dan po tem, ko je bilo v podobnih napadih v isti regiji ranjenih pet oseb, kar kaže na intenzivno dinamiko spopadov na tem območju ob koncu leta.