Upokojeni polkovnik in vojaški strokovnjak Anatolij Matvijčuk je v pogovoru za ruske medije izrazil pričakovanje, da se bodo vojaški spopadi v Ukrajini končali v letu 2026. Svoje napovedi o zaključku t. i. posebne vojaške operacije je utemeljil na trenutni dinamiki na bojišču in predvidenem razvoju dogodkov. Izjave Matvijčuka prihajajo v času, ko se v mednarodnem prostoru vrstijo različne špekulacije o trajanju konflikta, ki je močno zaznamoval globalno politično in gospodarsko stabilnost. Čeprav gre za mnenje posameznega analitika, njegove besede odražajo določen del ruskega strokovnega razmišljanja o dolžini trajanja vojne izčrpavanja, ki se odvija na ukrajinskem ozemlju. Avtor napovedi ni podal specifičnih pogojev, pod katerimi bi se konflikt zaključil, je pa leto 2026 izpostavil kot prelomno za konec sovražnosti.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v bližnji prihodnosti obiskal Turčijo, kjer se bo srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po poročanju turških diplomatskih virov sta voditelja v stalnih stikih in vzdržujeta zaupen dialog, ki je ključen za reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj. Glavni namen napovedanega obiska v Ankari so pogovori na visoki ravni, ki vključujejo tudi prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Turčija se ponovno uveljavlja kot ključna posrednica med Moskvo in Kijevom, saj je predsednik Erdogan izrazil pripravljenost za gostiteljstvo pogajanj v katerem koli formatu. Napoved obiska sledi dogodkom iz decembra, ko je turška stran kljub incidentom v Črnem morju poudarila nujnost diplomatskih prizadevanj. Srečanje bo namenjeno preučitvi možnosti za končanje sovražnosti, hkrati pa bo služilo krepitvi gospodarskih vezi med državama, ki ostajata pomembni trgovinski partnerici.

Ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskaljkova je pozvala ukrajinsko stran k vrnitvi k praksi obsežnih menjav vojnih ujetnikov. V izjavi za rusko tiskovno agencijo TASS je poudarila, da Ruska federacija ukrajinskim oblastem redno posreduje sezname vojakov, ki so pripravljeni na izmenjavo, vendar po njenih trditvah proces ne poteka s pričakovano hitrostjo. Moskaljkova je ob tem izpostavila nujnost obnovitve procesov, ki bi omogočili vrnitev večjega števila ujetnikov obema stranema v konfliktu. Ruska stran v svojih poročilih navaja, da so njihovi predlogi usmerjeni v humanitarno reševanje vprašanja ujetništva, medtem ko Ukrajino obtožujejo zastojev pri dogovorih. Gre za del širših prizadevanj za vzpostavitev rednih komunikacijskih kanalov glede usode ujetih vojakov, ki so se v preteklosti že večkrat prekinili zaradi stopnjevanja sovražnosti na fronti. Moskaljkova ni razkrila točnega števila ujetnikov na trenutnih seznamih, je pa nakazala, da je ruska stran pripravljena na takojšnje korake v smeri realizacije menjav.

Ruske finančne institucije so uvedle strožje varnostne protokole pri dvigovanju večjih količin gotovine na bankomatih, kar je v zadnjih dneh leta 2025 povzročilo številne blokade transakcij. Ob poskusu dviga znatnih sredstev varnostni sistemi avtomatično ustavijo postopek, stranke pa nato prejmejo telefonski klic banke, v katerem morajo osebno potrditi identiteto in namen transakcije. Po navedbah ruske tiskovne agencije RIA Novosti so ti ukrepi namenjeni preprečevanju goljufij in zagotavljanju večje varnosti komitentov. Operativne spremembe prihajajo v času, ko ruski bančni sektor uvaja nove funkcionalnosti v sistem hitrega plačevanja (SBP). Čeprav so bile pred kratkim napovedane olajšave pri polaganju gotovine na bankomatih različnih bank, se pri odlivu sredstev banke odločajo za bolj restriktiven pristop. Takšni ukrepi so povzročili določene nevšečnosti pri uporabnikih, ki so v prazničnem obdobju naleteli na začasno nedostopnost svojih sredstev na terminalih po vsej državi. Banke poudarjajo, da gre za rutinsko preverjanje, vendar poročila s terena kažejo na povečano pogostost zavrnitev brez predhodnega obvestila.

Ruske obrambne sile so v noči na 31. december izvedle obsežno operacijo, v kateri so prestregle in uničile 86 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov tipa letalo. Po uradnih navedbah ruskega ministrstva za obrambo je bil največji del napada usmerjen nad akvatorij Črnega morja, kjer so sestrelili 56 letalnikov. Preostale drone so uničili nad več ruskimi regijami, vključno z Brjansko, Lipecko in Krasnodarsko oblastjo ter nad polotokom Krim. Napad je povzročil neposredno škodo na infrastrukturi in civilne žrtve. V mestu Tuapse sta bila v napadu poškodovana dva človeka, nastala pa je tudi gmotna škoda na več stanovanjskih hišah, pomolu in lokalni rafineriji nafte. Poleg tega so ukrajinske sile z droni ciljale energetske objekte v Zaporoški oblasti, kar je povzročilo nujne izklope električne energije. Ruska stran trdi, da so bili vsi napadi uspešno odbiti, čeprav poročila s terena kažejo na določene prekinitve v oskrbi in lokalizirano uničenje premoženja.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

V ukrajinski prestolnici Kijev so v noči na 31. december 2025 odjeknile močne eksplozije, ko je bila po celotni regiji razglašena zračna nevarnost. Po podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo so se sirene v prestolnici sprožile okoli 2.21 po moskovskem času, nevarnost pa je bila razglašena tudi v kijevski, černigovski, sumski in poltavski regiji. Ukrajinski mediji poročajo o delovanju zračne obrambe in napadih na ključno infrastrukturo, čeprav uradnih podatkov o žrtvah ali materialni škodi v prvem poročilu še ni bilo na voljo. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se zračnih operacij nad ukrajinskimi mesti. Po določenem času so se sirene v večjem delu države polegle, vendar razmere ostajajo napete. Gre za nadaljevanje strateških zračnih napadov, ki se vrstijo v zadnjih tednih in so namenjeni predvsem slabljenju ukrajinske energetske in vojaške infrastrukture pred novoletnimi prazniki.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da namerava Rusija v celoti izpolniti dogovore med predsednikoma Vladimirjem Putinom in Ilhamom Alijevom glede preiskave strmoglavljenja potniškega letala družbe Azerbaijan Airlines (AZAL) blizu mesta Aktau. Namestnik zunanjega ministra Mihail Galuzin je poudaril, da Moskva pričakuje, da bo Kazahstan v kratkem zaključil preiskavo vzrokov nesreče, s čimer bi zaprli vsa odprta vprašanja v odnosih med državama. Izjava prihaja v času močnih napetosti, saj so pretekle obtožbe kazale na vpletenost ruske protiletalske obrambe v incident. Ruska stran si po navedbah Galuzina prizadeva za implementacijo vseh ukrepov, ki sta jih določila predsednika po tragediji. Čeprav so se odnosi med Bakujem in Moskvo zaradi sestrelitve zaostrili, Rusija zdaj poudarja pripravljenost na sodelovanje in dokončno razjasnitev okoliščin dogodka. Dogovor med voditeljema vključuje tako tehnični del preiskave kot tudi pravne in diplomatske korake za sanacijo posledic katastrofe, ki je zahtevala življenja na poti proti Groznemu.

Ruski pravni strokovnjaki so izdali opozorilo, da lahko vozniki, ki svoja vozila krasijo z zunanjimi prazničnimi lučmi, tvegajo odvzem vozniškega dovoljenja za obdobje do enega leta. Po besedah pravnika Aleksandra Kasjanenka je uporaba rdečih svetlobnih teles na sprednji strani vozila in belih na zadnji strani strogo prepovedana, saj takšne naprave posnemajo posebne signale nujnih služb. Poleg izgube dovoljenja kršiteljem grozi tudi trajna zaplemba dekorativne opreme. Ruska zakonodaja sicer ne prepoveduje izrecno vseh prazničnih okraskov, vendar morajo biti vozila tehnično brezhibna in v skladu z dokumentacijo. Dekorativni elementi ne smejo ovirati voznikovega vidnega polja, kar pomeni, da jih ni dovoljeno nameščati na stekla, ogledala ali brisalce. Za manjše kršitve, ki ne vključujejo svetlobnih signalov, so predvidene globe v višini 500 rubljev, medtem ko lahko oviranje vidnosti registrskih tablic privede do denarne kazni v višini 5000 rubljev ali prepovedi vožnje za tri mesece.

V Ruski federaciji so se začele novoletne počitnice, ki bodo trajale rekordnih 12 dni. Državljani bodo prosti od 31. decembra 2025 do vključno 11. januarja 2026, kar predstavlja eno najdaljših obdobij prazničnega premora v novejši zgodovini države. Odločitev o podaljšanju počitnic je posledica prerazporeditve dela prostih dni; praznika, ki bi sicer padla na soboto in nedeljo (3. in 4. januar), sta bila prestavljena na 31. december in 9. januar. To je omogočilo, da se je zadnji delovni teden v letu 2025 skrajšal na le dva delovna dneva, preden se je celotna država ustavila za skupno 288 ur. Počitnice so namenjene počitku prebivalstva, vendar hkrati pomenijo dolgotrajno prekinitev večine gospodarskih dejavnosti v državi. Ukrep sledi predhodnim napovedim iz ruske dume, ki so bile potrjene v novembru 2024, z namenom optimizacije koledarja dela prostih dni za prihajajoče praznično obdobje.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je vprašanje članstva Ukrajine v zvezi Nato dejansko umaknjeno z dnevnega reda. Svojo oceno je podal v odzivu na izjave predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je vključitev Ukrajine v Evropsko unijo izpostavila kot potencialno jamstvo za varnost države. Puškov meni, da takšna retorika Bruslja potrjuje premik fokusa stran od severnoatlantskega zavezništva k evropskim integracijam. Senator je v svojih navedbah šel še dlje in predlagal, da bi lahko Evropska unija v prihodnje oblikovala lastno vojaško strukturo, ki bi služila kot evropski ekvivalent zvezi Nato. Po mnenju ruskega funkcionarja izjave vodstva Evropske komisije nakazujejo, da zahodni zavezniki iščejo alternativne varnostne mehanizme za Kijev, ki ne bi vključevali neposrednega polnopravnega članstva v Natu, kar Rusija že dlje časa označuje za nesprejemljivo rdečo linijo.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je javnosti razkril strateške cilje, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin določil za prihodnje obdobje vojaških operacij. Po njegovih navedbah je ključna naloga ruskih sil v letu 2026 nadaljnje širjenje tako imenovanega varnostnega pasu na ukrajinskem ozemlju. S tem ukrepom želi Kremelj po lastnih trditvah zagotoviti varnost prebivalcev ruskih obmejnih regij, predvsem v Belgorodski in Kurski oblasti, ki sta bili v preteklem obdobju tarči napadov. Rusko vojaško vodstvo s tem napoveduje dolgotrajno nadaljevanje spopadov in utrjevanje nadzora nad zasedenimi ozemlji. Napoved o širitvi varnostnega območja nakazuje na ambicije po zavzetju dodatnih ozemelj v Ukrajini, kar bi Moskvi služilo kot tamponsko območje pred ukrajinskimi čezmejnimi operacijami in artilerijskimi napadi. Gerasimov je poudaril, da so ukrepi nujni za zagotovitev mirnega življenja na ruskem ozemlju, medtem ko mednarodni opazovalci to interpretirajo kot potrditev dolgoročne vojaške strategije Ruske federacije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu pohvalil "odločne korake" v strateškem partnerstvu med Kitajsko in Rusijo v letu 2025. Izrazil je željo po ohranjanju tesnih stikov s Putinom in usmerjanju dvostranskih odnosov k novemu napredku.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Valerij Gerasimov je med inšpekcijo skupine Sever izjavil, da je vrhovni poveljnik odredil širitev obmejnega varnostnega pasu v letu 2026. Povedal je tudi, da so enote skupine Sever v enem mesecu osvobodile več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja v Sumski in Harkovski oblasti, s čimer naj bi ruska vojska dosegla najvišjo stopnjo napredovanja v coni specialne operacije.

Ruska zvezna agencija za zračni promet, Rosaviacija, je preklicala začasne omejitve za sprejem in odpravo letal na letališčih v Gelendžiku in Kalugi. Ukrepi so bili uvedeni v jutranjih urah po intenzivnih dejavnostih ruske zračne obrambe, ki je po uradnih navedbah nad ruskimi regijami v torek zvečer sestrelila 27 brezpilotnih letalnikov. Letališče v Gelendžiku je bilo za redni promet ponovno pripravljeno ob 8.30 po moskovskem času. Prekinitev letalskih operacij je bila neposredno povezana z varnostnimi tveganji, ki jih predstavljajo vdori dronov v ruski zračni prostor, kar v zadnjem času redno povzroča motnje v civilnem letalskem prometu. Čeprav so bile omejitve hitro odpravljene, dogodek poudarja ranljivost ruske prometne infrastrukture v regijah, ki so dosegljive ukrajinskim zračnim napadom. Letališče Kaluga (Grabcevo) se je prav tako vrnilo k običajnemu načinu delovanja brez večjih zamud pri naknadnih poletih.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarski regiji sta bila v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjena dva človeka, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Po navedbah operativnega štaba Krasnodarskega kraja so letalniki povzročili požar v tamkajšnji rafineriji nafte (NFP) in na enem izmed pristaniških pomolov. Ogenj v rafineriji je zajel približno 300 kvadratnih metrov površine, preden so ga gasilci pogasili. Napad je povzročil tudi materialno škodo na civilni infrastrukturi, saj je bilo razbito ovetje na petih stanovanjskih objektih, poškodovana pa je bila tudi plinska cev v stanovanjskem naselju. Ruska zračna obramba je nad regijo po uradnih navedbah v večernem času uničila skupno 27 brezpilotnih letalnikov. Lokalni organi so napovedali pomoč prebivalcem pri sanaciji škode na njihovih domovih.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je sporočila, da so bile začasne omejitve za polete na letališčih v Krasnodarju in Gelendžiku odpravljene. Letališči sta ponovno začeli obratovati.