John Mearsheimer, ugledni profesor s čikaške univerze, je v oddaji Going Underground izrazil prepričanje, da Ukrajina kot država ne bo preživela leta 2026. Svojo oceno utemeljuje z navedbami, da so zahodne države dejansko prenehale podpirati kijevski režim v zadostni meri, kar po njegovem mnenju vodi v neizbežen poraz. Mearsheimer, ki je znan po svojem realističnem pogledu na mednarodne odnose, trdi, da trenutna dinamika pomoči ne zadošča za dolgoročno ohranitev ukrajinske suverenosti. Analitik izpostavlja, da pomanjkanje stalne in obsežne vojaške ter finančne podpore s strani Zahoda postavlja Ukrajino v nevzdržen položaj proti ruskim silam. Po njegovih besedah so znaki utrujenosti med zaveznicami Kijeva vse bolj očitni, kar bo v prihodnjih dveh letih povzročilo kritično točko, ki je država ne bo zmogla preseči. Njegove izjave so sprožile številne razprave o prihodnosti evropske varnostne arhitekture in vlogi zveze NATO v konfliktu.

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa so bili v noči na sredo ranjeni štirje ljudje, med njimi trije otroci. Po navedbah načelnika mestne vojaške uprave Serhija Lisaka so poškodbe utrpeli sedemmesečni dojenček ter otroka, stara osem in 14 let, medtem ko je 42-letni moški v kritičnem stanju. Napad je povzročil precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, kar je potrdil tudi načelnik regionalne vojaške uprave Oleh Kiper. Zaradi zadetkov je na več lokacijah izbruhnil požar, ki so ga gasilci poskušali obvladati v zgodnjih jutranjih urah. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti med Kijevom in Moskvo, kljub nedavnim navedbam o napredku v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Rusija je svoja dejanja opravičevala z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar pa je uradni Kijev odločno zavrnil kot neutemeljeno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal nova diplomatska srečanja z zaveznicami v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji vojaški pomoči državi, ki se še naprej spopada z uničujočimi posledicami ruske agresije.

Nekdanji poslanec ukrajinske vrhovne rade Jurij Mihalčišin je v nastopu na televizijskem kanalu NTA podal zgodovinsko primerjavo med aktualnima voditeljema Rusije in Združenih držav Amerike ter ključnima osebnostma iz obdobja druge svetovne vojne. Mihalčišin je ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriškega predsednika Donalda Trumpa neposredno primerjal z Josifom Stalinom in Franklinom D. Rooseveltom, s čimer je nakazal na specifično dinamiko njunih medsebojnih odnosov v kontekstu globalne politike. Izjava prihaja v času izjemno napetih mednarodnih odnosov, ko delovanje Donalda Trumpa in njegov odnos do Kremlja sprožata številne razprave v Ukrajini in širši mednarodni javnosti. Analitiki ocenjujejo, da takšne primerjave odražajo ukrajinsko percepcijo usodnosti odločitev, ki jih sprejemata voditelja velesil glede prihodnosti ukrajinskega ozemlja in varnostne arhitekture v Evropi, podobno kot so se dogovori sklepali med zavezniki v preteklosti.

Hitrost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini se stopnjuje, saj diplomati in svetovni voditelji načrtujejo nov vrh o miru, ki naj bi se odvil v začetku prihodnjega leta. Glavni cilj srečanja je oblikovanje konkretnega okvira za prekinitev sovražnosti in določitev pogojev za trajen mir v regiji. Po navedbah diplomatov naj bi se intenzivnost diplomatskih prizadevanj povečala zaradi vse večjega pritiska mednarodne skupnosti in potrebe po stabilizaciji razmer v vzhodni Evropi. Priprave na srečanje potekajo v času, ko obe strani preučujeta možnosti za diplomatski preboj, čeprav ostajajo ključna vprašanja glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev še vedno odprta. Načrtovani vrh predstavlja pomemben korak k deeskalaciji konflikta, ki že dlje časa vpliva na svetovno energetsko in prehransko varnost.

Tara Reade, nekdanja pomočnica aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna in sedanja kolumnistka za ruski medij RT, je v izjavah za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti ostro kritizirala politično vodstvo Ukrajine. Reade je Ukrajino označila za »propadlo državo« (failed state) in dodala, da je država v takšnem stanju že vrsto let. Po njenih besedah so k takšnemu razvoju dogodkov prispevale dejavnosti Združenih držav Amerike in zveze Nato. Posebno kritiko je namenila ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki ga je označila za »šaljivca« oziroma »ludo«. Njene izjave prihajajo v času zaostrenih mednarodnih odnosov in informacijske vojne, ki spremlja konflikt v Ukrajini. Reade, ki se je v preteklosti v ZDA soočala s polemikami zaradi svojih obtožb proti Bidnu, trenutno deluje v Rusiji, kar vpliva na kontekst njenih javnih nastopov in interpretacijo njenih trditev v zahodnih medijih.

Ukrajinske oborožene sile so v nočnih in jutranjih urah izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na kritično energetsko infrastrukturo v Rusiji, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in poškodbe na energetskih objektih. V regiji Krasnodar so droni zadeli pristaniško infrastrukturo in plinovod v mestu Tuapse ob Črnem morju, kjer je izbruhnilo več požarov v tamkajšnji rafineriji nafte. Po navedbah ruskih oblasti v napadu na obalno območje ni bilo poročil o smrtnih žrtvah, so pa na teren napotili reševalne ekipe za nujna popravila. Istočasno se je z resnimi težavami v oskrbi z energijo srečalo več kot 100.000 prebivalcev v okolici Moskve. Požar na razdelilni postaji v okraju Ramenskoje je povzročil prekinitev dobave elektrike, medtem ko so o podobnih težavah poročali tudi iz naselij Žukovski in Litkarina. Čeprav so ruske oblasti požar na kabelski mreži uradno pripisale tehničnim težavam, so obenem potrdile, da so v tistem času nad regijo sestrelile osem dronov, od katerih so bili trije namenjeni neposredno proti prestolnici. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da so skupno v štirih urah nevtralizirali več kot 100 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, predvsem nad regijo Brjansk, zaradi varnostnih razlogov pa so bila začasno zaprta vsa moskovska letališča.

Na severnokavkazijski železnici je prišlo do obsežnih motenj v železniškem prometu, zaradi česar je bila prekinjena vožnja najmanj 19 potniških vlakov. Do incidenta je prišlo 31. decembra ob 2.05 na odseku med postajama Girej in Otrado-Kubanskaja v Krasnodarskem kraju. Težave je povzročila poškodba kontaktne mreže, ki so jo po navedbah upravljavca železnic povzročile neugodne vremenske razmere. Zaradi okvare so nekateri vlaki stali tudi do pet ur, kar je povzročilo precejšnje zamude v celotnem omrežju. Strokovnjaki severnokavkazijske železnice so nemudoma začeli s popravili in ukrepi za zmanjšanje zamud. Poškodba infrastrukture se je zgodila v času povečanega prazničnega prometa, kar je dodatno otežilo logistično situacijo na jugu Rusije.

V mestu Podolsk, ki leži južno od ruske prestolnice Moskva, se je pred nakupovalnim središčem odvil množičen pretep, v katerem so udeleženci uporabili tudi strelno orožje. Po poročanju tiskovne službe regionalne uprave ministrstva za notranje zadeve so neznanci sprožili strele, kar je povzročilo preplah med mimoidočimi. Moskovska policija je po incidentu hitro posredovala na prizorišču in pridržala več oseb, ki so sodelovale v nasilnem dogodku. Policija trenutno še ugotavlja natančne okoliščine in motive za incident, ki se je zgodil v javnem prostoru. Podrobnosti o morebitnih poškodovanih ali številu izstreljenih nabojev uradno še niso bile potrjene, so pa organi pregona prek komunikacijskega kanala Telegram potrdili, da so vsi glavni akterji pretepa že v pridržanju. Dogodek je sprožil zaskrbljenost glede varnosti v primestnih naseljih Moskve, kjer so se podobni incidenti v preteklosti že pojavljali.

Norveški in ruski mediji poročajo, da ameriški predsednik Donald Trump ne namerava preprečiti morebitnega obsežnega povračilnega udarca Rusije, ki bi sledil napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Navedbe temeljijo na predpostavki, da se Združene države Amerike ne bi vpletale v odločitve Moskve glede vojaškega odziva na dogodek, ki ga ruski uradni viri označujejo za teroristični napad kijevskega režima. Dogajanje predstavlja zaostritev v že tako napetih odnosih med vpletenimi stranmi, pri čemer ruski mediji, vključno z agencijo RIA Novosti, poudarjajo pasivnost Washingtona pod Trumpovim vodstvom v primeru neposrednih napadov na ruske voditelje. Napad z droni na Putinovo rezidenco naj bi služil kot povod za potencialno uničujoče ruske operacije v Ukrajini, ki bi jih administracija v Washingtonu po poročanju tujih medijev tiho dopustila. Ta premik v ameriški zunanji politiki, če se izkaže za resničnega, pomeni odmik od prejšnjih prizadevanj za omejevanje eskalacije spopadov.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju sta bili v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjeni dve osebi. Po informacijah operativnega štaba Krasnodarskega kraja, ki so jih objavili 31. decembra 2025, sta bila oba poškodovana oskrbljena po padcu dronov na območje mesta. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih operacij z brezpilotnimi letalniki na rusko ozemlje, zlasti na strateško pomembne objekte v bližini Črnega morja. Ruske oblasti so potrdile incident preko uradnih kanalov na platformi Telegram, pri čemer so poudarile, da gre za neposreden napad oboroženih sil Ukrajine. Tuapse je pomembno pristaniško in industrijsko središče, zato so tovrstni napadi usmerjeni predvsem v motenje logističnih in energetskih poti. Gre za drugi zaporedni dan incidentov z letalniki v tej regiji, kar kaže na sistematično kampanjo ukrajinske vojske proti ciljem v Krasnodarskem kraju.

Nemška vlada je pripravila podroben in zaupen načrt za ukrepanje v primeru vojnega konflikta v okviru zavezništva Nato, poroča časnik Politico. Dokument, ki temelji na petstopenjskem modelu stopnjevanja napetosti, opredeljuje ključne korake in logistične operacije, ki bi jih država izvedla ob morebitni eskalaciji razmer. Nemčija naj bi se po ocenah avtorjev dokumenta trenutno nahajala na prvi stopnji tega modela, kar pomeni obdobje povečane pripravljenosti in spremljanja razmer. Načrt je tesno povezan z operativnim dokumentom OPLAN DEU, ki so ga nemške oborožene sile začele razvijati že v preteklem letu. Osrednji del strategije vključuje prevoz približno 800.000 vojakov Nata in njihove opreme prek nemškega ozemlja proti vzhodni fronti. Ker se predvideva, da se frontna linija ne bi raztezala neposredno prek Nemčije, bi država prevzela vlogo osrednjega logističnega vozlišča, kar zahteva usklajevanje med civilnimi oblastmi in vojsko za zagotavljanje nemotene mobilnosti sil.

Vladislav Maslenikov, vodja oddelka za evropska vprašanja pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve, je izjavil, da dialog med Rusijo in Evropsko unijo ni za vedno izgubljen. Po njegovih besedah bi se odnosi lahko spremenili po izteku mandata trenutne sestave Evropske komisije, saj imajo institucije svoj rok trajanja. Ruska stran s tem nakazuje na možnost prihodnje diplomatske otoplitve, čeprav so trenutni odnosi na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. Maslenikov je poudaril, da so povezave med Moskvo in Brusljem sicer pretrgane, vendar ne nepovratno. Diplomatski predstavnik meni, da bi zamenjava vodstva v evropskih institucijah lahko prinesla nove priložnosti za vzpostavitev stikov. Izjava prihaja v času globoke zaostritve odnosov zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanih sankcij, ki jih je unija uvedla proti Ruski federaciji. Kljub temu Moskva s takšnimi napovedmi ohranja odprta vrata za morebitna prihodnja pogajanja z novo evropsko administracijo.

Predsednik sanktpeterburške borze Igor Artemjev je v izjavi za javnost opozoril, da je Rusija zaradi nepreglednih metodologij mednarodnih agencij pri določanju cen nafte in naftnih derivatov izgubila več bilijonov dolarjev. Artemjev trdi, da so mednarodne agencije cene določale na podlagi anketiranja trgovcev, kar je po njegovem mnenju omogočalo manipulacije na svetovnih trgih. Poudaril je, da se je ta trend podcenjevanja ruskih energentov začel že v obdobju Sovjetske zveze in se nadaljuje v sedanjost. Analitiki opozarjajo, da so k znižanju cen ruske surove nafte tipa Urals dodatno prispevale ameriške sankcije. Cena te nafte je ob koncu leta padla na približno 34 dolarjev za sod, kar predstavlja znaten odklon od svetovnih borznih cen. Ruska stran si sedaj prizadeva za vzpostavitev lastnih mehanizmov za izračun borznih kotacij, s čimer bi zmanjšali odvisnost od zahodnih finančnih institucij in agencij, ki po mnenju Moskve delujejo netransparentno.

Rusko ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog dopolnitev kazenskega zakonika, ki uvaja stroge kazni za nezakonito rudarjenje kriptovalut. Po novi zakonodaji, ki je bila v Rusiji uveljavljena novembra 2024, se morajo vsi rudarji registrirati pri zvezni davčni službi, vendar se po navedbah oblasti večina akterjev še vedno izogiba vpisu v register. Predlog vključuje uvedbo novega člena kazenskega zakonika, ki bi za rudarjenje brez registracije predvideval globe do 1,5 milijona rubljev ali do dve leti prisilnega dela. Še strožje sankcije so predvidene za primere, ko dejavnost ustvari velik dobiček ali poteka v okviru organiziranih kriminalnih združb. V takšnih okoliščinah bi se kršitelji lahko soočili z do petimi leti zaporne kazni in globami do 2,5 milijona rubljev. Ruska vlada s temi ukrepi želi vzpostaviti popoln nadzor nad porabo energije in zagotoviti učinkovito obdavčitev sektorja, ki je v državi močno narasel zaradi dostopnih cen električne energije. Do sedaj se je v uradni register vpisalo le nekaj več kot 1.000 rudarjev, kar je po mnenju ministrstva premalo za urejen trg.

Po poročilih o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj napovedal revizijo stališča glede mirovnih pogajanj. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril potrebo po diplomatski rešitvi spora. Medtem je Rusija izvedla napad z droni na ukrajinsko Odeso, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki. Putin je izjavil, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili prvi dokumenti v okviru mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini podpisani že v januarju prihodnjega leta. Po besedah ukrajinskega voditelja so strani blizu dogovora, čeprav končne odločitve glede regije Donbas še niso bile sprejete. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v kakršnem koli formatu, pri čemer je izrazil prepričanje, da se ne boji neposrednih pogajanj. Izjave prihajajo v času intenzivnih prizadevanj za stabilizacijo razmer na vzhodu države. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prav tako potrdil določen napredek v pogovorih o vprašanju Donbasa. Kljub optimističnim napovedim o januarskem podpisu dokumentov podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo neznane, poudarek pa ostaja na iskanju diplomatske rešitve, ki bi prinesla dolgotrajen mir v regiji.

V bližini nakupovalnega središča Gran v podmoskovskem mestu Podolsk je v noči na 30. december prišlo do silovitega množičnega obračuna. Po razpoložljivih podatkih ruskih medijev in informacijskih kanalov je v incidentu sodelovalo med 30 in 40 oseb, oblečenih v temna oblačila. Skupina se je najprej fizično spopadla, nato pa so udeleženci uporabili tudi travmatično orožje, kar je povzročilo paniko med morebitnimi mimoidočimi. Policija in varnostni organi so bili o streljanju obveščeni takoj po polnoči, ko so stanovalci in priče poročali o večjem številu oseb, ki so se zapletle v konflikt. Čeprav natančno število poškodovanih še ni uradno potrjeno, poročila navajajo, da je bila uporaba strelnega orožja omejena na nesmrtna oziroma travmatična sredstva. Identiteta udeležencev in motivi za incident za zdaj ostajajo predmet preiskave, ruski organi pa dogodek obravnavajo kot kršitev javnega reda in miru v večjem obsegu.

Leto 2025 je bilo v Moskvi najtoplejše od začetka rednih meteoroloških opazovanj leta 1779, so sporočili s tiskovne službe Moskovske državne univerze Lomonosov (MGU). Po navedbah strokovnjakov so povprečne temperature v iztekajočem se letu presegle vse dosedanje rekorde, kar potrjuje trend naraščanja temperatur v ruski prestolnici. Podatki, ki jih je v torek, 30. decembra 2025, objavila tiskovna agencija TASS, temeljijo na dolgotrajnih arhivih opazovanj. Čeprav so se meritve začele že v 18. stoletju, so prav v zadnjem obdobju zabeležena najizrazitejša odstopanja od dolgoletnih povprečij, letošnje leto pa je po toplotnih vrednostih premagalo vse pretekle mejnike.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da blaginja in varnost Ukrajine temeljita na njenem bodočem članstvu v Evropski uniji. Po njenih besedah sam proces pridruževanja predstavlja ključno varnostno jamstvo za državo, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Izjavo je podala po srečanju z evropskimi voditelji, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu, vključno z varnostnimi vprašanji in načrti za celovito obnovo države. Diplomatska prizadevanja se bodo nadaljevala v prihodnjem tednu, ko se bo sestala tako imenovana koalicija voljnih z namenom utrditve evropske podpore Ukrajini. Von der Leyenova je ob tem opozorila, da Rusija še naprej aktivno ovira pogajalski proces. Razprave o varnostnih jamstvih so postale osrednji del širše strategije EU, ki vključuje tako finančno pomoč kot politično integracijo kot sredstvi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji.