Ruska komisarka Moskaljkova pozvala Kijev k obsežni menjavi vojnih ujetnikov
Objavljeno: 31. 12. 2025 7:56
Ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskaljkova je pozvala ukrajinsko stran k vrnitvi k praksi obsežnih menjav vojnih ujetnikov. V izjavi za rusko tiskovno agencijo TASS je poudarila, da Ruska federacija ukrajinskim oblastem redno posreduje sezname vojakov, ki so pripravljeni na izmenjavo, vendar po njenih trditvah proces ne poteka s pričakovano hitrostjo. Moskaljkova je ob tem izpostavila nujnost obnovitve procesov, ki bi omogočili vrnitev večjega števila ujetnikov obema stranema v konfliktu.
Ruska stran v svojih poročilih navaja, da so njihovi predlogi usmerjeni v humanitarno reševanje vprašanja ujetništva, medtem ko Ukrajino obtožujejo zastojev pri dogovorih. Gre za del širših prizadevanj za vzpostavitev rednih komunikacijskih kanalov glede usode ujetih vojakov, ki so se v preteklosti že večkrat prekinili zaradi stopnjevanja sovražnosti na fronti. Moskaljkova ni razkrila točnega števila ujetnikov na trenutnih seznamih, je pa nakazala, da je ruska stran pripravljena na takojšnje korake v smeri realizacije menjav.
Izjave
"Kijevski režim pozivam k vrnitvi k praksi obsežnih menjav vojnih ujetnikov."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno ne ogroža slovenske varnosti ali gospodarstva, vendar pa so vprašanja človekovih pravic in usode vojnih ujetnikov v Ukrajini del širše evropske varnostne politike, ki jo Slovenija aktivno spremlja kot članica EU in Nata. Slovenija dosledno podpira humanitarne rešitve in spoštovanje Ženevskih konvencij v tem konfliktu.
Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.
Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.
Ruska vojska nadaljuje operacijo obkoljevanja ukrajinskih sil v okolici Kupjanska v Harkovski oblasti, kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Razmere na terenu ostajajo napete, saj se ruske sile trudijo zavzeti območje.
Ukrajinski vojak, mobiliziran v ukrajinske oborožene sile, se je leta 2023 po pogovoru s svojim bratom, ki se bori v ruskih silah, predal ruskim vojakom. Izrazil je željo, da ostane v Rusiji. Posrednica v dopisovanju med ujetnikom in njegovo materjo, ki živi v Rusiji, je bila pooblaščenka za človekove pravice v Ruski federaciji, Tatjana Moskalkova.
Kreml je obtožil Kijev, da ne dovoli novinarjem v območja, kjer so ukrajinske sile obkoljene, in s tem poskuša prikriti težko stanje svoje vojske pred javnostjo. Povedali so, da so številni zahodni novinarji izrazili zanimanje za obisk teh območij okoli Pokrovska (Krasnoarmejska), Mirnograda (Dimitrova) in Kupjanska, vendar jim Kijev to preprečuje.
V skladu z istanbulskimi dogovori je Rusija Ukrajini predala trupla tisoč ukrajinskih vojakov, medtem ko je prejela trupla 26 ruskih vojakov. Vladimir Medinski, pomočnik ruskega predsednika, je potrdil izmenjavo. Zunanji minister Rusije, Sergej Lavrov, je že leta 2025 dejal, da je Rusija Ukrajini predala več kot 9.000 trupel ukrajinskih vojakov, v zameno pa prejela 143 trupel ruskih borcev.
Dogajanje neposredno ne ogroža slovenske varnosti ali gospodarstva, vendar pa so vprašanja človekovih pravic in usode vojnih ujetnikov v Ukrajini del širše evropske varnostne politike, ki jo Slovenija aktivno spremlja kot članica EU in Nata. Slovenija dosledno podpira humanitarne rešitve in spoštovanje Ženevskih konvencij v tem konfliktu.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.