Ruska vlada je uradno podaljšala veljavnost povišanih carinskih stopenj na izvoz določenih vrst lesnih materialov, vključno z tramovi in žaganim lesom. Ukrep, ki je bil prvotno uveden leta 2022, bo po novi uredbi ostal v veljavi še tri leta, in sicer do konca leta 2028. Namen podaljšanja visokih carin je omejitev izvoza nepredelanega ali delno predelanega lesa ter spodbujanje domače lesnopredelovalne industrije k proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Po poročanju tiskovne agencije DEITA.RU se povišane stopnje nanašajo na širok nabor lesnih izdelkov, ki so strateškega pomena za rusko gospodarstvo. Odločitev Moskve sledi širši usmeritvi države k zaščiti surovin in zagotavljanju stabilne oskrbe domačega trga. Podaljšanje teh omejitev bo neposredno vplivalo na mednarodne trgovinske tokove, saj je Rusija ena največjih izvoznic lesa na svetu, kar bo še dodatno obremenilo dobavne verige v državah, ki so odvisne od ruskih surovih materialov.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Zunajministrsko srečanje držav skupine G20 bo pod ameriškim predsedovanjem potekalo 30. in 31. oktobra 2026. Informacijo o koledarju dogodkov je sporočil ruski veleposlanik za posebne naloge Marat Berdijev, ki je potrdil, da je Washington že odobril delovno strukturo pogajalskih formatov. Glavni vsebinski poudarki predsedovanja bodo usmerjeni v področja trgovine, inovacij, energetike in deregulacije z namenom spodbujanja gospodarske rasti. Poleg oktobrskega srečanja zunanjih ministrov bo decembra istega leta v Miamiju potekal še vrh voditeljev držav G20. Ruska stran je ob tem izrazila pričakovanje, da se vprašanje vojne v Ukrajini ne bo pojavilo v končnih dokumentih skupine med ameriškim vodenjem. Berdijev je poudaril, da so ruski predstavniki že imenovani za vsa štiri strokovna področja foruma in da Moskva načrtuje aktivno udeležbo na vseh ravneh. Ruska delegacija je prvo pripravljalno srečanje pod vodstvom ZDA ocenila kot konstruktivno, kar nakazuje na poskus ohranitve delovanja foruma kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram.

Ukrajinska delegacija je na tajnih pogajanjih z ameriškimi predstavniki v Savdski Arabiji prvič nakazala pripravljenost na ozemeljske popuste za končanje oboroženega spopada z Rusijo. Po poročanju ameriškega časnika New York Times so se pogovori odvili 11. marca, pri čemer naj bi ekipa ameriškega predsednika Donalda Trumpa ukrajinsko stran načrtno privedla v položaj, ki so ga nekateri analitiki označili za past. Gre za pomemben premik v ukrajinski pogajalski taktiki, saj je Kijev doslej uradno zavračal kakršne koli odstope ozemlja pod rusko okupacijo. Ameriški uradniki so med srečanjem domnevno ustvarili pogoje, v katerih se je ukrajinska stran počutila primorano razpravljati o vprašanju suverenosti nad določenimi deli države. Čeprav podrobnosti o specifičnih regijah niso javno znane, takšen razvoj dogodkov nakazuje na spreminjanje dinamike v mednarodnih prizadevanjih za mir. Ekipa predsednika Trumpa naj bi s tem preizkušala pragmatičnost ukrajinskega vodstva v luči prihodnjih diplomatskih rešitev in zmanjšanja vojaške pomoči.

V Rusiji se je v zadnjem letu okrepil trend zavestnega opuščanja angleških izposojenk in njihove zamenjave z izvirnimi ruskimi izrazi. Po besedah rektorja Državnega inštituta za ruski jezik imena Puškin Nikite Guseva se državljani vse pogosteje odločajo za uporabo ruskih ustreznic v vsakdanji in javni komunikaciji. Ta premik je posebej izrazit v medijih, uradnih nastopih in na področju izobraževanja, kjer so izrazi, kot so 'coach', 'battle' in 'event', praktično izginili iz besedil. Gusev je izpostavil, da so mnenjski voditelji in predstavniki medijske sfere začeli namesto tujk uporabljati tradicionalne besede, kot so trener, tekmovanje in prireditev. Kljub prizadevanjem za jezikovno čistost pa popolna odstranitev angleščine ostaja težavna, saj za nekatere sodobne tehnološke pojme, primeroma 'messenger', v ruskem jeziku še ni kratkih in splošno prepoznavnih alternativ. Inštitut je hkrati objavil seznam priljubljenih besed za leto 2025, ki vključuje tudi nekatere novonastale termine, povezane z nacionalno infrastrukturo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med nedavnimi pogajanji z rusko delegacijo v Rijadu, ki jo je vodil zunanji minister Sergej Lavrov, uporabil citat iz kultnega filma Boter (The Godfather). Po poročanju časnika New York Times je Rubio s citiranjem Vita Corleoneja poskušal sprostiti napeto ozračje med srečanjem visokih predstavnikov Združenih držav Amerike in Rusije. Dogodek v Savdski Arabiji predstavlja redek primer uporabe popularne kulture v visoki diplomaciji med državam z zaostrenimi odnosi. Rubio naj bi z imitacijo filmskega lika želel vzpostaviti neformalno komunikacijsko pot s Sergejem Lavrovom, medtem ko se državi spopadata s številnimi geopolitičnimi nesoglasji. Ruska stran podrobnosti o odzivu na nenavadno diplomatsko potezo uradno ni komentirala, mediji pa dogodek izpostavljajo kot poskus vzpostavitve osebnega stika med pogajalci.

Predstavniki ruskih oblasti in Krima so se kritično odzvali na nedavno izjavo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v kateri je napovedal pripravljenost na sestop z oblasti po koncu oboroženega spopada v Ukrajini. Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je tovrstne napovedi označil za blef in izrazil prepričanje, da Zelenski ne bo prostovoljno zapustil svojega položaja. Po Konstantinovih besedah ukrajinski voditelj nima namere odstopiti, temveč si bo prizadeval za ohranitev moči, dokler mu bodo to dopuščale okoliščine. Odzivi prihajajo po pogovoru Zelenskega za ameriško mrežo Fox News, kjer je po srečanju z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prvič javno nakazal možnost umika s položaja ob koncu vojne. Ruski politični vrh takšne izjave interpretira kot poskus manipulacije javnega mnenja in iskanje podpore na Zahodu, hkrati pa vztraja pri retoriki, da je sedanja ukrajinska administracija nelegitimna. Moskva prek svojih uradnikov sporoča, da napovedi o odstopu ne odražajo dejanskih namer Kijeva glede mirnega reševanja konflikta.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v svojem letnem pregledu za leto 2025 izpostavilo prizadevanja države pri ohranjanju zgodovinskega spomina na drugo svetovno vojno. Uradna govorka ministrstva Marija Zaharova je letošnje leto označila za prelomno, saj naj bi Rusija svetu ponovno vrnila vedenje in spomin na dogodke iz tega obdobja, ki so po njenih besedah ponovno dobili ustrezno mesto v mednarodni zavesti. Zaharova je poudarila, da je oživljanje zgodovinskih dejstev o zmagi nad nacizmom ključni dosežek ruske diplomacije v preteklem letu. Po njenih navedbah so te aktivnosti pripomogle k temu, da je spomin na vojno ponovno "zasijal" v pravi luči, kar Moskva vidi kot protiutež poskusom spreminjanja zgodovine na mednarodnem prizorišču. Izjava odraža nadaljevanje ruske zunanjepolitične doktrine, ki se močno opira na dediščino velike domovinske vojne za utrjevanje nacionalne identitete in legitimnosti v sodobnih mednarodnih odnosih.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Po navedbah ruskih oblasti je Ukrajina izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal zaostritev pogajalskih izhodišč. Kljub resnim obtožbam iz Kremlja pa zahodni zavezniki, vključno z veleposlanikom ZDA pri zvezi Nato, Whitakerjem, izražajo močan dvom o resničnosti teh navedb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko operacijo pod lažno zastavo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za stopnjevanje agresije ali vplivanje na mednarodno javno mnenje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe odločno zanikal in poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na takšne cilje. Ameriški predsednik Donald Trump je bil o dogodku obveščen neposredno s strani Putina, pri čemer je izrazil ogorčenje, kar kaže na kompleksen preplet informacijske vojne med Moskvo, Kijevom in Washingtonom. Strokovnjaki ocenjujejo, da so trditve o ukrajinskem napadu na tako oddaljeno in varovano lokacijo tehnično in politično malo verjetne, vendar služijo notranjepolitičnim ciljem Kremlja za utrjevanje podpore vojni.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru izrazil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Evropska unija je ponovila obtožbe, da Rusija širi lažne trditve o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco z namenom oviranja prizadevanj za mir.

Ukrajinske sile so v torek zvečer izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v notranjosti Rusije, vključno z Moskvo, in na okupiranem polotoku Krim. Po navedbah ruskih oblasti in tiskovne agencije Reuters so ukrajinski droni v črnomorskem mestu Tuapse poškodovali ključno pristaniško infrastrukturo in plinovodno omrežje v stanovanjskem predelu mesta. Napadi so bili usmerjeni tudi proti ruski prestolnici, kar je povzročilo vznemirjenje v osrednjem delu države. Ruska zračna obramba naj bi prestregla večje število letalnikov, vendar so poročila o škodi v Tuapseju potrdila, da so nekateri droni dosegli svoje cilje. Ukrajinska stran s temi operacijami nadaljuje strategijo prenašanja vojne na rusko ozemlje, pri čemer se osredotoča predvsem na energetsko in transportno infrastrukturo, ki podpira ruske vojaške operacije. Napadi so povzročili začasne motnje v logističnih verigah ob Črnem morju, kjer Rusija ohranja pomembna trgovska in vojaška vozlišča.

Ruska federacija je na ozemlju Belorusije uradno namestila in v aktivno uporabo predala mobilne hipersonične raketne sisteme srednjega dosega Orešnik, ki so sposobni nositi jedrske konice. Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo prve uradne posnetke sistemov na bojni dolžnosti, kar predstavlja novo stopnjo zaostrovanja napetosti v evropskem prostoru. Namestitev teh sistemov, ki po navedbah Moskve lahko dosežejo cilje po celotni Evropi, sledi nedavnim ruskim grožnjam s povračilnimi ukrepi zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na rusko ozemlje. Poveljnik ruskih raketnih sil je ob namestitvi poudaril, da sistemi Orešnik predstavljajo strateško okrepitev obrambnih zmogljivosti zavezniške države. Beloruske oblasti so potrdile sprejem sistemov in objavile videoposnetke njihove integracije v obrambni sistem države. Analitiki ocenjujejo, da je ta poteza neposreden odgovor na razmere v Ukrajini in krepitev prisotnosti sil NATO na vzhodnem krilu zavezništva, hkrati pa služi kot sredstvo pritiska na zahodne prestolnice v času povečanih vojaških tveganj.

Kitajski analitiki so podali oceno o nedavnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Liu Jun, izvršni direktor centra za ruske študije na Vzhodnokitajski pedagoški univerzi, je izpostavil, da kljub minimalni dejanski škodi dogodek močno ogroža možnosti za prihodnja mirovna pogajanja med stranema. Po njegovih besedah tovrstne akcije kažejo na namero ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi zavrl ali povsem onemogočil proces iskanja diplomatske rešitve konflikta. Incident je sprožil tudi val ogorčenja v delu evropske javnosti in politike, kjer dejanja ukrajinske strani interpretirajo kot provokacijo, ki otežuje stabilizacijo razmer. Ruska stran je napad označila za poskus destabilizacije in napovedala ostre povračilne ukrepe. Čeprav Kijev uradno zavrača odgovornost za neposreden cilj na rezidenco, so ruski uradniki in kitajski opazovalci prepričani, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti v času, ko bi se morali začeti pogovori o premirju. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Zahodom, saj Rusija obtožuje Ukrajino uporabe terorističnih metod vojskovanja.

Predsednik komisije ruskega sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da je Evropska unija (EU) kvaziimperij s središčem v Bruslju, ki se vztrajno usmerja v politiko nenehne ekspanzije. Po Puškovih besedah predstavlja imperializem zgodovinsko in politično bistvo evropskega delovanja, kar se po njegovem mnenju danes odraža v širitvenih ambicijah povezave. Ruski uradnik je s temi izjavami kritiziral trenutno usmeritev Bruslja in institucionalno strukturo unije, ki naj bi po njegovem mnenju delovala na principih nekdanjih imperijev. Puškov je v svoji analizi še poudaril, da takšna narava evropske politike neizogibno vodi v širjenje vpliva na nova ozemlja, kar ruska stran pogosto interpretira kot ogrožanje lastnih interesov na postsovjetskem prostoru. Njegove trditve so del širšega diskurza Moskve, ki institucije EU redno obtožuje hegemonizma in nepripravljenosti na sodelovanje na enakopravnih temeljih.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je sporočil, da je predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Po navedbah ruskih tiskovnih agencij naj bi se ta operacija izvedla v letu 2026, ruske sile pa naj bi trenutno že napredovale skozi ukrajinske obrambne linije. Gerasimov je te načrte razkril med pregledom vojaških enot na terenu, kar potrjuje dolgoročno strategijo Moskve za vzpostavitev varnostnega pasu ob ruski meji. Napovedana širitev v regiji Sumi in Harkov predstavlja neposredno stopnjevanje konflikta, saj Rusija načrtuje zavzetje dodatnih ukrajinskih ozemelj z namenom preprečevanja napadov na rusko obmejno ozemlje. Ta poteza je tesno povezana s Putinovimi predhodnimi izjavami o nujnosti vzpostavitve varnostnega območja, ki bi ruska mesta zaščitilo pred ukrajinskim obstreljevanjem dolgega dosega. Ruska stran s tem nakazuje, da se kljub morebitnim diplomatskim pobudam pripravlja na dolgotrajne vojaške operacije, ki segajo globoko v prihodnje leto.