APDEJT.si

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Od terorističnih napadov 13. novembra 2015 v Franciji teroristična grožnja ne pojenja. Oslabljena na območju Iraka in Sirije od leta 2019, je teroristična organizacija Islamska država (Daesh) vložila sredstva v družbena omrežja, da bi širila svojo propagando in spodbujala posameznike, ki so vse mlajši, da bi sejali smrt na Zahodu.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Sirski predsednik Ahmad al-Chareh je obiskal Washington, kjer ga je sprejel Donald Trump. Srečanje, ki je potekalo diskretno, predstavlja prelomnico, saj je al-Chareh nekoč bil na črnem seznamu FBI. Po obisku se je Sirija odločila pridružiti koaliciji proti džihadistom. Trump je al-Chareha označil za 'trdega' in izrazil naklonjenost do njega.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.

Združene države Amerike naj bi se pripravljale na vzpostavitev vojaške prisotnosti v letalski bazi v Damasku, da bi omogočile varnostni pakt med Sirijo in Izraelom, ki ga posreduje Washington. Informacije so potrdili viri.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN začele pogajanja o resoluciji, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo in predvideva dvoletni mandat za prehodni upravni organ ter mednarodne stabilizacijske sile. Izrael hkrati od ZDA zahteva pisna zagotovila o vojaški svobodi delovanja v Gazi in podporo, če mednarodne sile ne bodo uspele razorožiti Hamasa. Predlagana resolucija naj bi demilitarizirala Gazo in napotila večnacionalne sile, vključno z arabskimi državami.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je izjavil, da večina ameriškega kongresa podpira odpravo ameriških sankcij proti Siriji. Dodal je, da se ameriška administracija strinja, da si Sirija zasluži priložnost za stabilnost in gospodarski razvoj.

Donald Trump se je v Beli hiši srečal z Ahmedom aš-Šarao, voditeljem sirskega prehodnega obdobja, za katerega so ZDA nekoč ponujale nagrado deset milijonov dolarjev. Aš-Šaraa naj bi v Belo hišo vstopil skozi stranski vhod. Poleg tega so ZDA odpravile sankcije za dobavo večine civilnega blaga in tehnologij v Sirijo, vključno s programsko opremo.

Severna Koreja je obsodila najnovejše ameriške sankcije, ki ciljajo na posameznike in organizacije, obtožene nezakonitih dejavnosti. Kremelj je sporočil, da so bili obveščeni o ameriškem testiranju medcelinskega balističnega izstrelka Minuteman III. Generalni direktor IAEA, Rafael Grossi, je kritiziral odločitev Donalda Trumpa o nadaljevanju testiranja jedrskega orožja, rekoč da to kaže na zaostrovanje globalne krize. ZDA pa so pozvale Varnostni svet ZN k umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmadu al-Sharaaju pred njegovim obiskom v Washingtonu.

V Michiganu so aretirali še dva osumljenca v povezavi z domnevno teroristično zaroto, ki naj bi jo izvedli na noč čarovnic. Aretaciji sta bili izvedeni v New Jerseyju.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Združene države Amerike se pripravljajo na vzpostavitev vojaške prisotnosti v letalski bazi blizu Damaska do konca leta. Namen tega je podpora varnostnemu paktu med Sirijo in Izraelom, ki ga posreduje Washington. Pogovori o uporabi letalske baze že potekajo med ZDA in novo sirsko vlado.

Izraelska vojska je obtožila libanonsko oboroženo skupino Hezbolah, da si prizadeva obnoviti svoje bojne sposobnosti v južnem Libanonu, kar ogroža varnost Izraela in spodkopava lanski dogovor o prekinitvi ognja. Izraelske sile izvajajo napade na cilje Hezbolaha južno od reke Litani, kar naj bi kršilo sporazum o prekinitvi ognja.

Moldavska služba za informacije in varnost (SIS) je začasnega sirskega predsednika Ahmeda aš-Šaraa uvrstila na seznam teroristov. Novico je objavila tiskovna agencija TASS.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija razvija odnose z novim sirskim vodstvom neodvisno od dogovorov med Sirijo in Združenimi državami. Poudaril je, da Moskva gradi odnose s Sirijo brez upoštevanja njenih stikov z ameriškimi oblastmi.

Turško obrambno ministrstvo je začasno ustavilo vse polete vojaških transportnih letal C-130 po strmoglavljenju letala v Gruziji. Ministrstvo je tudi zanikalo, da bi letalo prevažalo strelivo; na krovu so bili le člani posadke, oprema za vzdrževanje in rezervni deli za letala. Vzroka nesreče ministrstvo še ni razkrilo, preiskava pa še poteka. Strmoglavljeno letalo je letelo iz Azerbajdžana.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je ključnega pomena, da si Abu Mohamed al-Džolani, vodja Hajat Tahrir al-Šama, prizadeva za vzpostavitev območja brez orožja v jugozahodni Siriji. Izjava poudarja izraelsko zaskrbljenost glede varnosti na sirski strani meje.

Trditve izraelskega premierja, s katerimi je poskušal upravičiti napade na Sirijo, so se izkazale za neresnične. Izrael je bil obtožen širjenja lažnih informacij za utemeljitev svojih vojaških akcij.