APDEJT.si

Nemški minister Johann Wadephul je Srbijo pozval, naj uskladi svojo zunanjo in varnostno politiko do Rusije s politiko Evropske unije, če želi pristopiti k bloku. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se sicer trudi uravnotežiti med kandidaturo za članstvo v EU ter tradicionalnimi vezmi z Rusijo in Kitajsko.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z nemškim zunanjim ministrom Johanom Vadefulom, s katerim se je pogovarjal o nadaljnji krepitvi bilateralnih odnosov in strateških projektih. Vučić je poudaril, da je Nemčija eden največjih in najpomembnejših partnerjev Srbije, pogovarjali pa so se tudi o projektih na področju energetike in infrastrukture.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se položaj ukrajinskih sil v Kupjansku in Krasnoarmejsku hitro slabša in da je predaja edina možnost za rešitev. Obtožili so Zelenskega, da zanika resnično stanje na fronti in da žrtvuje tisoče ukrajinskih vojakov, ki so obkoljeni.

Balkanska raziskovalna mreža (BIRN) je odkrila, da se državljani Srbije in Bosne in Hercegovine novačijo za boj v Ukrajini na strani Rusije. Preko zasebnih skupin na Telegramu in Facebooku se objavljajo oglasi in pozivi za 'prostovoljce'. Izkušeni borci in veterani jih privabljajo z obljubami o visokih zaslužkih in raznih ugodnostih za njihove družine.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Bivši svetovalec za nacionalno varnost ZDA, Michael Flynn, je izjavil, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame igrala ključno vlogo v dogodkih leta 2014, ki so pripeljali Vladimirja Zelenskega na oblast v Ukrajini. Flynn trdi, da sta bila Viktorija Nuland in direktor CIA neposredno vpletena v ukrajinsko krizo.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo Beograd, naj pojasni izjavo predsednika Vučića o možni prodaji streliva Evropski uniji. Srbsko zunanje ministrstvo je izrazilo presenečenje nad komentarji Marije Zaharove v zvezi z Vučićevo izjavo.

Srbski predsednik Vučić je napovedal, da bo Srbija nadaljevala z izvozom streliva, kljub opozorilom ruske obveščevalne službe o možni dobavi tega streliva Ukrajini. To je v nasprotju z željami Rusije, ki si ne želi, da bi srbsko orožje prišlo v roke Ukrajine.

Aleksandar Vučić je napovedal, da bosta Srbija in Rusija poslali pismo ameriški vladi s prošnjo za enomesečno izjemo od sankcij za NIS. Izrazil je pričakovanje, da bo pismo poslano v ponedeljek ali torek, pri čemer naj bi ruska stran priskrbela dodatne podpisnike. Vučić je tudi komentiral izjavo Marije Zaharove in poudaril, da si ne more privoščiti čustvenih odzivov, saj spoštuje Rusijo. Poudaril je, da Srbija kot edina ni uvedla sankcij Rusiji in da v Srbiji delujeta Sputnjik in RT.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se bo naslednji vojaški konflikt verjetno odvijal v vesolju. V zvezi s tem je napovedal dodatno naložbo v višini 4,2 milijarde evrov za razvoj vojaških zmogljivosti v vesolju.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija skupaj z Rusijo od ZDA zahtevala začasno ukinitev sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS). Sankcije so stopile v veljavo 9. novembra in vplivajo na dobavo plina v Srbijo.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ostro kritizirala srbskega predsednika Aleksandra Vučića zaradi njegovih izjav o možnosti, da bi srbsko orožje končalo v Ukrajini. V Moskvi so izrazili zmedo in namignili na možnost obstoja dveh predsednikov v Srbiji. Zaharova je zavrnila namigovanja, da bi ruski vojaki lahko izgubili življenja zaradi srbskega orožja.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Kremlj in ruski državni mediji so večkrat predstavili vnaprej posnete posnetke predsednika Putina kot aktualne. To naj bi razkrili detajli, kot so premaknjene knjige v omari ali spremenjeni uhani sogovornikov. S tem naj bi ustvarili vtis, da Putin dela tudi na rojstni dan svoje partnerke.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Bruslju sestal s Sorensenom, kjer sta razpravljala o konkretnih korakih pri izvajanju doseženih sporazumov. Vučić je tudi napovedal srečanje v Novem Sadu, ki naj bi potekalo 11., 15. ali 16. novembra. Po intervjuju za Juronjuz je Vučić nagovoril srbske medije iz Bruslja.

Ameriške sankcije proti ruski naftni industriji so povzročile konflikt med Srbijo in njeno tradicionalno zaveznico, Rusijo. BBC poroča, da je Srbija zaradi sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki je v večinski lasti ruskega Gazproma, v konfrontaciji z Moskvo. Sankcije so ogrozile odnose med Beogradom in Moskvo ter razkrile težave pri oslanjanju Srbije na ruske energente.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da lahko srbska vlada spremeni odločitev o neuvedbi sankcij proti Rusiji, čeprav je ta odločitev trajala že skoraj štiri leta. Izrazil je tudi upanje, da bo situacija z NIS-om rešena, saj naj bi Rusi vodili pogovore.

Rusija je izrazila zaskrbljenost, da bi se strelivo, proizvedeno v Srbiji, lahko uporabilo proti ruskim vojakom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da Moskva razume pritisk, ki ga Srbija doživlja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z ruskim ambasadorjem Aleksandrom Bocan-Harčenkom. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih, energetski stabilnosti, regionalnih izzivih in dobavi plina. Vučić je poudaril, da je cilj Srbije zaščititi energetsko varnost, glede NIS-a pa ostaja cilj nespremenjen.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je med obiskom v Kijevu izjavila, da Srbija v celoti podpira Ukrajino pri njenem procesu pridruževanja Evropski uniji. Poudarila je tudi dobro sodelovanje parlamentarnih skupin prijateljstva med državama in izpostavila, da je Srbija poslala več pomoči Ukrajini kot celoten Zahodni Balkan. Po srečanju s predsednikom Vrhovne rade Ruslanom Stefančukom je dejala, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja med državama.

Rusija je zahtevala pojasnilo od Srbije glede izjav predsednika Aleksandra Vučića o prodaji streliva Evropski uniji. Te izjave so v Rusiji povzročile nezadovoljstvo, saj Srbijo vidijo kot zaveznico.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da bo Srbija sprejela vse zahteve ameriške Kancelarije za nadzor premoženja tujcev (OFAC) glede Naftne industrije Srbije (NIS). Poudaril je, da čas za ukrepanje izteka in zagotovil, da bo Srbija zaščitila svoje interese v zvezi s tem podjetjem. Vučić je tudi dejal, da se Rusi že pogovarjajo o spremembi lastništva NIS.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je izrazila prepričanje, da bi lahko Evropska unija sprejela nove članice do leta 2030. Poudarila je, da je to nujno zaradi geopolitičnih razmer, ki jih zaznamuje vojna v Ukrajini. Med državami, ki so na poti v EU, sta omenjeni Republika Moldavija in Ukrajina, medtem ko naj bi bile Srbija in Gruzija v zastoju.

Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da mednarodna energetska skupina Gunvor Group ne bo prejela licence za poslovanje, dokler bo trajal konflikt v Ukrajini. ZDA med trajanjem konflikta ne bodo izdale licenc podjetju Gunvor.

Glavni izvršni direktor družbe Gunvor, Torbjørn Tørnqvist, je opozoril, da bi propad načrtovanega prevzema hčerinske družbe Lukoil International GmbH, ki je v lasti Lukoila in ima prekomorske posle, lahko povzročil izgubo delovnih mest in motnje v dobavi goriva v evropskih državah. Tørnqvist je poudaril, da bi neuspeh posla, ki ga v dveh tednih ni mogoče zaključiti, lahko paraliziral mednarodne operacije Lukoila in resno ogrozil številna delovna mesta ter naftno-predelovalne zmogljivosti.

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo Srbijo, naj pojasni izjavo predsednika Aleksandra Vučića glede morebitne prodaje streliva Evropski uniji. Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva, Marija Zaharova, je izrazila dvom v doslednost Vučićevih izjav in dejala, da se ji zdi, da Vučić v Moskvi govori eno, drugje pa drugo. Srbija je odgovorila, da ne sprejema takšnega načina komunikacije.

Nekdanji ameriški ambasador Christopher Hill je na sojenju voditeljem OVK v Haagu pričal o pregovorih v Rambouilletu in razkril, da je Hashim Thaçi zavračal sporazum, ker se je bal za svoje življenje. Hill je tudi dejal, da je ameriški ambasador Gelbard OVK označeval za teroriste.

Ruski vojaški dopisnik Aleksander Koc je izjavil, da bo srbski predsednik Aleksandar Vučić in Srbija, če bosta ohranila sedanji politični kurs, prisiljena nastopiti proti Rusiji.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Evropska unija je pohvalila napredek Ukrajine pri reformah za pridružitev bloku, kljub pomislekom glede prizadevanj za boj proti korupciji. Hkrati je EU izdala stroga opozorila kandidatkam Srbiji in Gruziji glede nazadovanja demokracije. Evropska komisija je v poročilih o širitvi tudi napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o članstvu do konca prihodnjega leta in tako postala prva v vrsti za 28. članico EU. Poročila zajemajo deset držav, večinoma z Zahodnega Balkana.

Predsednik stranke Srbija center (SRCE) Zdravko Ponoš je ocenil, da ima projekt Generalštab dimenzijo poskusa mednarodne korupcije. Po njegovih besedah naj bi srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal podkupiti ameriškega predsednika Donalda Trumpa s ponudbo parcele za hotel.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v Nacionalnem dnevniku na televiziji Pink spregovoril o nepooblaščenem snemanju svojega pogovora z Dijano Hrkalović, pri čemer je poudaril, da jo bo kljub vsemu zaščitil kot državljanko Srbije. Izjavil je tudi, da je osebno poklical Hrkalovićevo. Poleg tega se je Vučić dotaknil političnih tem, vključno z blokadami in prihajajočimi volitvami, ter komentiral prodajo zgradbe Maršalata Američanom.

Ministrski predsedniki vzhodnonemških dežel so se v Bruslju zavzemali za več sredstev iz proračuna EU, manj birokracije in ponovno oceno prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem, s ciljem oživitve evropske avtomobilske industrije.

Francoski Institut Žak Delor je v analizi ocenil, da se avtoritarna oblast Aleksandra Vučića v Srbiji zdi ogrožena zaradi protestov. Institut meni, da se mora Evropska unija odločiti, ali bo tolerirala avtoritarni režim ali podprla demokratične težnje v Srbiji.

Švedski premier Ulf Kristersson je napovedal načrte za znižanje meje kazenske odgovornosti s 15 na 13 let za najhujša kazniva dejanja, kot sta umor in povzročitev hude eksplozije. Ta poteza sledi razpravam o starosti kazenske odgovornosti v Evropski uniji, kjer se pravila med državami precej razlikujejo.

Donald Trump je povabil 20 talcev, ki jih je Hamas izpustil na podlagi mirovnega sporazuma 13. oktobra, na obisk v Belo hišo. Med povabljenimi je tudi državljan Srbije.

Ameriški odbor za nadzor predstavniškega doma je objavil približno 20.000 strani dokumentov, ki naj bi izvirali iz komunikacije pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Slovaški list SME je analiziral del arhiva in poročal, da je našel domnevno neposredno e-poštno korespondenco med Epsteinom in diplomatom Miroslavom Lajčakom iz leta 2018.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je po srečanju z uradniki EU v Bruslju izjavila, da je za Srbijo najpomembnejše odprtje tretjega poglavja v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić se je v Bruslju sestala z visoko predstavnico Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kajo Kalas. Pogovarjali so se o evropski poti Srbije, pri čemer je Brnabić poudarila, da ostaja članstvo v EU strateški zunanjepolitični cilj Srbije.

V Sarajevu je potekal 14. Forum Donavske strategije EU, kjer so se srečali voditelji držav, ki ležijo na porečju reke Donave in tistih, ki mejijo nanje, ter predstavniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila krepitev sodelovanja v regiji.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.