Rusija ne bo sodelovala v jutrišnjih pogovorih z Ukrajino v Istanbulu
Kremelj je v izjavi sporočil, da Rusija v sredo ne bo sodelovala v pogovorih z Ukrajino v Istanbulu.
Kremelj je v izjavi sporočil, da Rusija v sredo ne bo sodelovala v pogovorih z Ukrajino v Istanbulu.
Moskva ne bo sodelovala na prihajajočih pogovorih v Turčiji med ZDA, Ukrajino in Turčijo. Kremelj je sporočil, da Putin ne načrtuje srečanja z Vitkofom. Putin je med srečanjem s kitajskim premierjem Li Ćijangom poudaril, da rusko-kitajski odnosi temeljijo na enakopravnosti in vzajemni koristi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.
Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.
Vladimir Zelenski je sporočil, da bo 19. novembra obiskal Turčijo z namenom »pospešitve pogovorov«.
Avstralski premier Anthony Albanese je izjavil, da Avstralija ne bo vetirala kandidature Turčije za podnebno konferenco COP v skladu s pravili ZN, ki zahtevajo soglasje. Ta odločitev je močan udarec upanju Južne Avstralije, da bi gostila dogodek.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.
Žena turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Emine Erdoğan, je v video sporočilu na mednarodnem vrhu »Rastoča Evropa 2025« poudarila ključno vlogo družine pri oblikovanju prihodnosti družbe. Izrazila je prepričanje, da bo dogodek spodbudil novo vizijo za krepitev družinske institucije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.
Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO), nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov, pobegnil iz Ukrajine zaradi strahu pred preiskavo in morebitnim pregonom. Umerov naj bi bil vpleten v primer podjetnika Timurja Mindicha.
Turški obrambni minister Yaşar Güler je izjavil, da bo analiza črne skrinjice vojaškega transportnega letala C130, ki je strmoglavilo na azerbajdžansko-gruzijski meji, trajala najmanj dva meseca. Minister je to izjavil v zvezi z nesrečo, v kateri je umrlo 20 turških vojakov.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ponovil svoje stališče, da je edina rešitev za Ciper sobivanje dveh držav. Po seji vlade v Ankari je Erdogan ponovil, da je to edina "pravična, trajna in primerna" rešitev za ciprsko vprašanje, pri čemer je obtožil grško-ciprsko stran za zastoj v pogajanjih.
Varnostni svet ZN je uradno sprejel mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira ZDA. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržala pa sta se Rusija in Kitajska. Kljub diplomatski zmagi ZDA načrt ne poteka povsem po načrtih.
Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.
Pritisk znotraj Združenih narodov na Avstralijo in Turčijo se je povečal, da bi rešili zastoj glede pravic gostiteljstva za podnebni dogodek COP. Usoda avstralske kandidature je še vedno negotova, saj Turčija vztraja pri svojem stališču.
Kurdistanska militantna skupina PKK je sporočila, da je umaknila svoje sile iz ključnega obmejnega območja v severnem Iraku. Ta poteza naj bi podprla mirovni proces s Turčijo. PKK je umik izvedel v skladu s prizadevanji za umiritev razmer s turško vlado.
Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so v simultanih operacijah v 27 provincah po vsej Turčiji aretirali 71 ljudi, povezanih z organizacijo FETÖ. Med aretiranimi so aktivni javni uslužbenci in zaposleni v zasebnem sektorju.
Turški minister za notranje zadeve Ali Yerlikaya je sporočil, da so v operacijah, izvedenih v 81 provincah, zasegli 30.836 steklenic tihotapljenega in ponarejenega alkohola ter 16.888 litrov etilnega alkohola. Razkrili so tudi 13 ilegalnih destilarn alkohola.
Kirgizistan je po navodilu predsednika in s sodelovanjem z zunanjim ministrstvom ter turškimi oblastmi dostavil več kot 150 ton humanitarne pomoči Siriji. Pomoč je bila poslana s strani Državnega komiteja za nacionalno varnost Kirgizistana.
Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.
Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.
Turški novinar je izjavil, da se evropski voditelji bojijo priznati zmago Vladimirja Putina v ukrajinskem konfliktu in se s tem ne morejo sprijazniti. Po njegovem mnenju evropski voditelji doživljajo strah, saj se zavedajo Putinove zmage, vendar si tega ne morejo priznati.
V Turčiji so sprožili preiskavo proti voditelju glavne opozicijske stranke, Republikanske ljudske stranke (CHP), zaradi domnevne žalitve predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Preiskava je bila sprožena po izjavah voditelja CHP, ki so jih oblasti ocenile kot žaljive do predsednika.
Predsedniška palača je napovedala, da bo sprejela odstavitev vršilca dolžnosti generalnega državnega tožilca Roh Man-seoka, potem ko je tožilstvo opustilo pritožbo v primeru Daejang-dong. Stranka Moč ljudstva (국민의힘) je kritizirala Demokratsko stranko (더불어민주당) zaradi poskusa uzakonitve zakona o odstavitvi tožilcev in trdila, da je to oblika političnega terorja. Hwang Kyo-ahn, nekdanji premier, je bil aretiran in je izjavil, da se bori proti 'pobesnelemu psu' v zvezi s preiskavo o domnevnem državnem udaru 12. decembra 1979. Stranka Moč ljudstva je vlado obtožila 'sezone drugega čiščenja' zaradi ustanovitve delovne skupine za preiskavo vpletenosti javnih uslužbencev v izredno stanje 12. decembra 1979.
Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.
Turška vlada je umaknila predlog zakona, ki bi kriminaliziral pripadnike LGBT+ skupnosti, iz svežnja sodnih reform, ki naj bi bil kmalu predložen parlamentu. Odločitev je bila sprejeta po odzivih civilnih organizacij in zagovornikov človekovih pravic. Predlog je predvideval spremembe v kazenskem zakoniku in zaporne kazni za vedenje, ki naj bi bilo "v nasprotju z biološkim spolom".
Iraški zunanji minister je razkril podrobnosti sporazuma o sodelovanju, ki ga je Irak podpisal s Turčijo. Sporazum naj bi okrepil vezi med državama na različnih področjih.
Ahmet Özer, nekdanji župan Esenyurta, ki je bil v priporu zaradi obtožb v zvezi z organizacijo Aziza İhsana Aktaşa in obtožb o kršitvi prostorskega načrta, je bil izpuščen na podlagi odločitve 1. kazenskega sodišča v Istanbulu.
Guverner Krasnodarskega okraja, Veniamin Kondratjev, je izjavil, da infrastruktura v Sočiju ni pripravljena za sprejem potniško-tovornih ladij. Kot razlog je navedel pomanjkanje mobilnih inšpekcijsko-nadzornih kompleksov na mejnem prehodu, kar povečuje tveganje za tihotapljenje nevarnih snovi. Kondratjev je kot primer navedel trajekt Seabridge, ki se je po več kot dveh dneh čakanja na dovoljenje za vstop v pristanišče moral vrniti v Turčijo, in o tem obvestil vodjo Rosmorrečflota, Andreja Tarasenka.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.
Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je sporočil, da Rusija prejema številne signale iz ZDA glede ukrajinskega konflikta. Pogovori o ukrajinski rešitvi potekajo na podlagi dogovorov, doseženih v Anchorageu. Ušakov je poudaril, da ZDA niso dale nobenih znakov, da ti dogovori niso več aktualni, in dodal, da še vedno predstavljajo dobro osnovo za mirovna pogajanja.
Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".
Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.
Izrael je prejel posmrtne ostanke vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit v Gazi leta 2014. Po forenzičnih preiskavah so potrdili, da gre res za njegove posmrtne ostanke. Goldin je bil ubit dva uri po začetku premirja v vojni med Izraelom in Hamasom.
Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.
Ukrajina si prizadeva obnoviti izmenjavo ujetnikov z Rusijo, pri čemer naj bi se domov vrnilo do 1200 ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo priprave, pri čemer posredujeta Turčija in Združeni arabski emirati. Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da je prekinitev ognja v letošnjem letu malo verjetna.
Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.
Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.
Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.
Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.
Rusija je sporočila, da je pripravljena nadaljevati mirovna pogajanja z Ukrajino v Carigradu. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da je zdaj poteza na strani Kijeva. Zadnji pogovori med stranema so potekali 23. julija v Carigradu.
Rusija je pripravljena obnoviti mirovna pogajanja z Ukrajino v Istanbulu, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Odločitev je zdaj na strani Ukrajine, so poročale ruske tiskovne agencije.
Turško sodišče je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih izraelskih uradnikov zaradi suma genocida in zločinov proti človečnosti v Gazi. Odločitev je bila sprejeta po mesecu dni premirja v Gazi, turški predsednik Erdogan pa je Izraelu očital sistematična grozodejstva.
Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je izjavil, da ameriški predsednik Donald Trump ni odobril dobave raket Tomahawk Ukrajini, ker meni, da ukrajinska vlada ni zaupanja vredna pri njihovi uporabi. Azarov je to izjavil v luči razprav o vojaški pomoči ZDA Ukrajini.
V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.
Hamasove brigade Izz ad-Din al-Qassam so v Gazi predale truplo izraelskega ujetnika Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov. Po prevzemu trupla izraelska vojska preverja njegovo identiteto.
Ukrajina in Rusija se pripravljata na nadaljevanje izmenjave ujetnikov, ki je bila pred tem prekinjena. Ukrajinski nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov je na Telegramu sporočil, da se je o tem pogovarjal s posredniki v Turčiji in Združenih arabskih emiratih.
Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.
Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da ekonomske omejitve, uvedene proti Rusiji, negativno vplivajo na Evropo, kar škoduje njenemu političnemu in finančnemu položaju.
Združene države naj bi načrtovale gradnjo velike vojaške baze v bližini območja Gaze. Po poročanju izraelskih medijev, ki se sklicujejo na vire blizu načrtov, naj bi baza stala okoli 500 milijonov dolarjev. Namenjena naj bi bila nastanitvi več tisoč vojakov, ki bi nadzirali spoštovanje premirja in s tem poglobili vlogo ZDA v izraelsko-palestinskem konfliktu. Vzporedno s tem naj bi Turčija pripravljala načrte za napotitev več sto vojakov v Gazo kot del mednarodnih mirovnih sil.