APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je odpravil v Turčijo na pogovore, medtem ko se Ukrajina že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Miroljubna prizadevanja doslej niso obrodila sadov, medsebojni napadi pa se nadaljujejo.

Ukrajinska vojska je uspešno uporabila rakete ATACMS za napad na vojaške cilje na ruskem ozemlju, je sporočil ukrajinski generalštab. ZDA dobavljajo Ukrajini rakete ATACMS, ki imajo doseg do 300 kilometrov. Poleg tega naj bi Rusija nasilno mobilizirala več kot 46.000 Ukrajincev z zasedenih ozemelj.

Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Varnostni svet ZN je uradno sprejel mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira ZDA. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržala pa sta se Rusija in Kitajska. Kljub diplomatski zmagi ZDA načrt ne poteka povsem po načrtih.

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je sporočil, da Rusija prejema številne signale iz ZDA glede ukrajinskega konflikta. Pogovori o ukrajinski rešitvi potekajo na podlagi dogovorov, doseženih v Anchorageu. Ušakov je poudaril, da ZDA niso dale nobenih znakov, da ti dogovori niso več aktualni, in dodal, da še vedno predstavljajo dobro osnovo za mirovna pogajanja.

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Izrael je prejel posmrtne ostanke vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit v Gazi leta 2014. Po forenzičnih preiskavah so potrdili, da gre res za njegove posmrtne ostanke. Goldin je bil ubit dva uri po začetku premirja v vojni med Izraelom in Hamasom.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Ukrajina si prizadeva obnoviti izmenjavo ujetnikov z Rusijo, pri čemer naj bi se domov vrnilo do 1200 ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo priprave, pri čemer posredujeta Turčija in Združeni arabski emirati. Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da je prekinitev ognja v letošnjem letu malo verjetna.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Hamasove brigade Izz ad-Din al-Qassam so v Gazi predale truplo izraelskega ujetnika Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov. Po prevzemu trupla izraelska vojska preverja njegovo identiteto.

Ukrajina in Rusija se pripravljata na nadaljevanje izmenjave ujetnikov, ki je bila pred tem prekinjena. Ukrajinski nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov je na Telegramu sporočil, da se je o tem pogovarjal s posredniki v Turčiji in Združenih arabskih emiratih.

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN začele pogajanja o resoluciji, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo in predvideva dvoletni mandat za prehodni upravni organ ter mednarodne stabilizacijske sile. Izrael hkrati od ZDA zahteva pisna zagotovila o vojaški svobodi delovanja v Gazi in podporo, če mednarodne sile ne bodo uspele razorožiti Hamasa. Predlagana resolucija naj bi demilitarizirala Gazo in napotila večnacionalne sile, vključno z arabskimi državami.

Hamas je sporočil, da bo vrnil posmrtne ostanke izraelskega vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit leta 2014 v Gazi. Njegovo truplo naj bi našli v tunelu v Rafi. Hkrati potekajo pogajanja o članih Hamasa, ki naj bi bili v izraelskih tunelih. Prekinitev ognja v Gazi ostaja nestabilna, medtem pa se nadaljuje iskanje posmrtnih ostankov izraelskih talcev.

Predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da si Ukrajina prizadeva za ponovno vzpostavitev izmenjave ujetnikov z Rusijo, kar bi lahko pripeljalo do vrnitve 1200 ukrajinskih ujetnikov.

Turčija je izdala naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih ministrov. Medtem Iran zanika obtožbe o načrtovanju napada na izraelskega ambasadorja. V ločeni novici so vojaški pravniki v Izraelu opozorili, da je izraelska vojska morda zagrešila vojne zločine v Gazi.

Istanbulska glavna prokuratura je izdala nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in 36 visokih izraelskih uradnikov zaradi obtožb o genocidu in zločinov proti človečnosti.

Kljub premirju v Gazi je izraelska vojska ubila dva Palestinca, vključno z otrokom, v južni Gazi. Dodatno je neeksplodirano izraelsko orožje ubilo še enega otroka v Khan Younisu. Izrael je oblastem v Gazi predal trupla 15 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ubitga leta 2014. Poročilo iz Ženeve navaja, da je bilo od začetka premirja ubitih povprečno osem Palestincev dnevno.

Vodja turške obveščevalne službe (MİT) İbrahim Kalın se je v Istanbulu srečal s Halilom el-Hayyejem, vodjo pogajalske skupine Hamasovega političnega biroja, in njegovo delegacijo.

V Kareliji v Rusiji je med načrtovanim vadbenim poletom strmoglavilo vojaško letalo Su-30. Oba pilota sta umrla. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo nesrečo in smrt posadke. Artur Parfenčikov, vodja republike, je potrdil informacije in dodal, da so reševalne službe že na poti na območje nesreče.

Strokovnjaki za letalstvo menijo, da se je turško vojaško letalo C-130, ki je strmoglavilo v Gruziji, verjetno razletelo v zraku. Posadka naj bi poskušala pripraviti letalo za zasilni pristanek. Turško obrambno ministrstvo je objavilo imena vseh 20 žrtev.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je napovedal namero, da zapre vojaški radio, da bi ohranil 'vojaško nevtralnost', kar je sprožilo kritike glede groženj svobodi tiska in demokratičnim vrednotam. Katz trdi, da je bil radio ustanovljen kot glas in uho za vojake IDF in njihove družine, ne pa kot platforma za izražanje mnenj.

Pakistan je izvedel zračne napade v Afganistanu, usmerjene proti militantnim skupinam, ki naj bi bile odgovorne za napade na pakistanske sile. Khawaja Asif je opozoril, da lahko neuspeh pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Turčiji vodi v vojno. Asif Durrani, nekdanji pakistanski odposlanec v Afganistanu, opozarja, da osredotočanje na TTP v Afganistanu ne bo rešilo problema militantnosti v Pakistanu in poziva k reševanju notranjih vzrokov.

Turški predsednik Erdogan je sporočil, da so našli črno skrinjico turškega vojaškega letala, ki je strmoglavilo v Gruziji. Iskanje enega trupla še poteka. Po mnenju turških in mednarodnih strokovnjakov je letalo C-130 verjetno razpadlo v zraku, posadka pa je poskušala pripraviti letalo na zasilni pristanek.

Turško obrambno ministrstvo je uradno potrdilo smrt vseh 20 vojakov, ki so bili na krovu vojaškega transportnega letala Lockheed C-130 Hercules, ki je strmoglavilo na območju Gruzije blizu meje z Azerbajdžanom. Ministrstvo je objavilo tudi imena in čine umrlih. Kot možni vzrok nesreče se omenja eksplozija na krovu ali zunanji vpliv.

V severozahodni regiji Karelija je med usposabljanjem strmoglavilo rusko lovsko letalo Su-30, pri čemer sta umrla oba člana posadke. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je letalo strmoglavilo v gozdu. Guverner regije Karelija, Artur Parfenčikov, je sporočil, da na tleh ni bilo žrtev.

Združene države Amerike pritiskajo na Varnostni svet ZN, da odpravi sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaiju in visokim uradnikom, vključno z ministrom za notranje zadeve, pred njegovim obiskom v Beli hiši prihodnji teden.

Poleg helikopterja, o katerem je poročala gruzijska televizija Imedi, je pri meji z Gruzijo strmoglavilo tudi turško vojaško transportno letalo C-130, ki je letelo iz Azerbajdžana v Turčijo. Informacijo o strmoglavljenju letala je potrdilo turško obrambno ministrstvo.

Turško obrambno ministrstvo je začasno ustavilo vse polete vojaških transportnih letal C-130 po strmoglavljenju letala v Gruziji. Ministrstvo je tudi zanikalo, da bi letalo prevažalo strelivo; na krovu so bili le člani posadke, oprema za vzdrževanje in rezervni deli za letala. Vzroka nesreče ministrstvo še ni razkrilo, preiskava pa še poteka. Strmoglavljeno letalo je letelo iz Azerbajdžana.