APDEJT.si

Vlada Venezuele je pozvala ZN, da uporabijo svoje mehanizme za obrambo miru in suverenosti vseh držav, glede na vojaško napotitev ZDA v Karibskem morju, ki jo Caracas vidi kot grožnjo, uradno pa naj bi šlo za boj proti trgovini z drogami.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je objavila poročilo, ki opisuje, kako so bili venezuelski migranti, ki so jih ZDA poslale v strogo varovani zapor Cecot v Salvadorju, podvrženi mučenju, spolnemu nasilju in drugim zlorabam. Migrante so v zaporu zadrževali štiri mesece. V poročilu je omenjen prenos 252 Venezuelcev v zapor Cecot marca in v začetku aprila.

Madžarski premier Viktor Orbán je s številčno delegacijo odpotoval v Združene države Amerike, kjer se je pripravljal na srečanje s predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. Orbán je pred odhodom izjavil, da si želi odpreti novo poglavje v odnosih med Madžarsko in ZDA ter vzpostaviti strateško partnerstvo. Med temami pogovorov so bile napovedane tudi Ukrajina in gospodarske zadeve.

Po poročanju CNN Español so ZDA izvedle dva nova napada na plovila v vzhodnem Tihem oceanu v nedeljo, pri čemer je umrlo šest ljudi.

Na tisoče Venezuelcev je v Združenih državah Amerike izgubilo zaščito pred deportacijo, saj se je iztekel program Začasnega zaščitnega statusa (TPS). Odločitev je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa, podprla pa jo je tudi odločitev Vrhovnega sodišča. Venezuelci sedaj iščejo druge možnosti, da bi se izognili deportaciji.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da pričakuje »odločilne ure« za Venezuelo, hkrati pa je zagotovila »mirno tranzicijo«. Napetosti naraščajo zaradi prihoda največje ameriške letalonosilke na Karibe. Machado je dejala, da bodo prevzeli institucionalni nadzor in nadzor nad ozemljem ter se posvetili humanitarni pomoči. Izrazila je prepričanje, da je Venezuela na pragu svobode in preobrazbe brez primere.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od njegovega nastopa položaja preklicala približno 80.000 neimigrantskih vizumov. Razlogi za preklic so različni, od vožnje pod vplivom alkohola do napadov in kraje. Ta poteza odraža širšo protimigrantsko kampanjo, ki jo je Trumpova administracija izvajala, vključno s strožjimi politikami izdajanja vizumov in deportacijami.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Venezuelanski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je kritiziral Združene narode, ker naj bi se "samo" odzvali na napade Združenih držav Amerike na venezuelske patruljne čolne, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v Karibskem morju in Tihem oceanu. Pozval je ZN, da glede tega "nekaj" ukrenejo.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razmišljala o različnih vojaških možnostih proti Venezueli, vključno z zračnimi napadi, uporabo specialnih sil in prevzemom nadzora nad venezuelskimi naftnimi polji, da bi odstavili predsednika Nicolása Madura.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Ameriški mediji poročajo, da so uradniki Pentagona že 12. novembra predsedniku Trumpu predstavili posodobljene načrte vojaških operacij proti Venezueli, ki vključujejo tudi morebitne napade na kopenske cilje. Vsi načrti naj bi bili pripravljeni za izvedbo v kratkem času.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Na ključnih lokalnih in državnih volitvah leta 2025 so demokratski kandidati in pobude premagali svoje republikanske tekmece, pri čemer je bila dostopnost ključno vprašanje za volivce. V Venezueli Nicolás Maduro zaostruje ukrepe proti disidentom, medtem ko ZDA razmišljajo o spremembi režima. Vodilni ekonomist pa opozarja na nevarnost 'trojnega balona'.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali resolucijo, ki bi omejila predsednika Trumpa pri vojaškem posredovanju v Venezueli brez odobritve kongresa. Predlog zakona je sledil nedavnim napadom na tihotapske ladje v Karibskem morju in Tihem oceanu, vendar ni dobil zadostne podpore za sprejetje. S tem je Trumpu omogočeno izvajanje vojaških akcij v Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Senatorka Jeanne Shaheen je izrazila zaskrbljenost, da se zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA okoli Venezuele zmanjšuje ameriška bojna moč na Bližnjem vzhodu in drugih žariščih. Obtožila je Belo hišo, da vodi neosredotočeno kampanjo, ki ogroža sposobnost vojske, da se odzove na konflikte drugod po svetu.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v Latinski Ameriki. Največja letalonosilka na svetu, USS Gerald R. Ford, naj bi se borila proti tihotapljenju drog. Ameriški predsednik Donald Trump želi z največjo vojaško ladjo na svetu ukrepati proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarno zaostrovanje.

Venezuela načrtuje gverilski odpor v primeru ameriškega zračnega ali kopenskega napada. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na vire blizu vlade v Caracasu in načrtovalne dokumente, država razporeja orožje, vključno z desetletja staro rusko opremo. Vir je dejal, da v konvencionalni vojni ne bi zdržali niti dve uri.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA pozval, naj preprečijo vojno v Latinski Ameriki in na Karibih. Opozoril je, da bi lahko ameriško vojaško posredovanje v Karibih pripeljalo do situacije, podobne Gazi, in poudaril, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. Maduro je pozval ameriško ljudstvo, naj ustavi tiste, ki ukazajo bombardiranja.

Predsednik ZDA Donald Trump je opravičil vojaške napade na ladje, osumljene tihotapljenja drog, z izjavo, da je dolgoletna ameriška strategija prestrezanja takšnih plovil na morju velik neuspeh. Njegove izjave sovpadajo z objavo ameriške obalne straže o rekordnih zasegih kokaina – 225 metričnih ton v preteklem letu. Kljub temu predsednik vztraja pri spremembi desetletij dolge strategije ZDA.

Regina Garcia Cano iz agencije Associated Press je v obsežni preiskavi razkrila identitete in podrobnosti o žrtvah ameriških vojaških napadov na domnevne tihotapske čolne v Venezueli. Na podlagi številnih intervjujev v vaseh na severovzhodni obali Venezuele je osvetlila ozadje dogodkov.

Zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Venezuelo je Pentagon napovedal vojaško operacijo "Spear" v Karibih. V regijo je prispela največja ameriška letalonosilka, Venezuela pa je mobilizirala svoje enote, kar še dodatno zaostruje konflikt.

Ameriška vojska je izvedla nov smrtonosni napad na ladjo v Karibskem morju, za katero je obrambni sekretar Pete Hegseth dejal, da je tihotapila narkotike. V napadu so bili ubiti trije ljudje. To je bil že sedemnajsti smrtonosni napad pod Trumpovo administracijo na ladje, osumljene tihotapljenja mamil.

Ekvadorski volivci so na referendumu množično zavrnili vrnitev ameriških vojaških baz v državo. To predstavlja velik politični udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je naklonjen Donaldu Trumpu.

Donald Trump, znan po svojih grožnjah, poskuša vplivati na venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Učinkovitost te strategije je vprašljiva, vendar ni brez tveganj.

Predsednik Venezuele je odobril načrt vladajoče stranke za prehod v oborožen odpor v primeru ameriške agresije. Ta ukrep nakazuje na poslabšanje odnosov med državama in priprave na morebitni konflikt.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sprejel zakon, ki ustvarja nova poveljstva za »celovito obrambo« države, medtem ko se napetosti z ZDA stopnjujejo. Zakon je bil podpisan kmalu po tem, ko so se napetosti med državama povečale.

Ameriška vojska je v Karibskem morju izvedla že 20. napad na ladjo, ki naj bi prevažala droge. V zadnjem napadu, ki se je zgodil v ponedeljek, so umrli štirje ljudje. Od začetka napadov septembra je skupno umrlo že 80 ljudi. Mehiška mornarica je prekinila iskanje preživelih po napadu konec oktobra po štirih dneh.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Administracija Donalda Trumpa je pred kongresom ZDA priznala, da trenutno ne more pravno utemeljiti morebitnega prihodnjega napada na Venezuelo. Potrdili so, da zaenkrat ne načrtujejo vpadov v to državo v sklopu svoje vojaške kampanje proti narkotrafiku. Marco Rubio in Pete Hegseth sta kongresu pojasnila stališče administracije.

Radikalni socialist Zohran Mamdani je zmagal na volitvah za župana v New Yorku, kar je sprožilo odziv Donalda Trumpa, ki je zagrozil z zmanjšanjem financiranja mestu. Mamdanija opisujejo kot nasprotnika Izraela, njegova zmaga pa naj bi Trumpu koristila, medtem ko naj bi bila za New York manj ugodna. Trump je že pred volitvami napovedal, da bo ukrepal proti mestu, če bo Mamdani izvoljen.

Nedavno poročanje izpostavlja okrepljeno prisotnost ameriške vojske na Karibih, kar sovpada z brifingi za predsednika Trumpa o potencialnih operacijah proti Venezueli. Javna utemeljitev se osredotoča na protikriminalne misije, vendar obseg sil spodbuja ugibanja o morebitnem poskusu spremembe režima.

Približno 250.000 venezuelskih imigrantov v ZDA je izgubilo zaščito pred deportacijo, saj se je iztekel rok veljavnosti začasnega zaščitnega statusa (TPS). To pomeni, da se soočajo z negotovo prihodnostjo in strahom pred deportacijo.

Visoki vojaški uradniki so predsedniku Trumpu predstavili posodobljene možnosti za potencialne operacije v Venezueli, vključno z napadi na kopnem. Možnosti naj bi bile na mizi za 'prihodnje dni'.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Ameriška administracija je konzularnim službam naložila, da pri izdaji vizumov upoštevajo kronične bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in debelost. Po poročanju The Washington Post te bolezni predstavljajo razlog za zavrnitev izdaje ameriškega vizuma tujcem.