APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona, da bi spodbudil obnovitev pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Delegacija naj bi se sestala z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, cilj pa je poskusiti vplivati na prihodnost Kijeva.

Do 20. novembra je bitka v Hurtgenškem gozdu povzročila, da so ameriške puškarske enote izgubile več kot 40 % svoje moči, kar poudarja intenzivnost in visoke človeške izgube v tej bitki druge svetovne vojne.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je izjavil, da so ruski protizračni sistemi uspešno prestregli vse ameriške rakete, ki jih je Ukrajina izstrelila proti Rusiji. Izjava zaostruje napetosti med državama in vzbuja vprašanja o učinkovitosti zahodne vojaške pomoči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo v sredo odpotoval v Turčijo, da bi poskusil oživiti pogajanja z Rusijo za dosego sporazuma o končanju vojne. Pričakuje se, da bo prisoten tudi posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff.

Ruska vojska je sporočila, da uspešno odbija ukrajinske napade z zahodnim orožjem, vključno z ameriškimi raketami ATACMS, ki so bile vse sestreljene s sistemi zračne obrambe. Vojaški strokovnjak je izpostavil, da poskus napada ukrajinskih sil na Voronež z ameriškimi raketami ATACMS kaže na stoodstotno vpletenost ZDA. Ukrajinska vojska naj bi poskušala z ameriškimi raketami ATACMS napasti civilne objekte v Voroneški oblasti, pri čemer so ostanki sestreljenih raket poškodovali strehe pomembnih družbenih objektov. To je že tretji takšen poskus od januarja.

Kijev je ponovno uporabil ameriške rakete ATACMS na ruskem ozemlju, prvič po začetku mandata ameriškega predsednika. Moskva je potrdila informacije iz Kijeva in odgovorila.

Po poročanju ruskih medijev, ZDA in Rusija naj bi se pogovarjali o mirovnem načrtu za Ukrajino brez sodelovanja Kijeva. Dokument naj bi vseboval 28 točk. Kljub temu je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov zanikal, da bi Moskva z Washingtonom vodila pogovore o novih možnostih za rešitev ukrajinske krize. Peskov je tudi zanikal načrtovane sestanke z ameriškim ministrom za kopenske vojske, Danielom Driscollom, ki je obiskal Kijev.

Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala tajni mirovni načrt za Ukrajino, ki bi vključeval tudi novo evropsko varnostno arhitekturo in povojne odnose med ZDA, Rusijo in Ukrajino. Ameriški medij Axios poroča, da ameriška vlada ob posvetovanju z Rusijo pripravlja načrt za končanje vojne, kar naj bi bila tema tudi obiska visokih predstavnikov ameriškega obrambnega ministrstva v Kijevu.

V ruskih napadih z droni in raketami po Ukrajini je bilo ubitih najmanj devet, po nekaterih poročilih celo šestnajst ljudi, več deset pa je ranjenih. Moskva trdi, da je Ukrajina poskušala zadeti civilne cilje z raketami ATACMS ameriške izdelave v ruskem mestu Voronež.

Po poročanju Axios naj bi ZDA in Rusija tajno pripravljali nov 28-točkovni načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi temeljil na predlogu Donalda Trumpa za prekinitev ognja v Gazi in zajema štiri stebre: mir v Ukrajini, varnostna jamstva, širšo evropsko varnost in prihodnost odnosov med ZDA in Rusijo. Kremelj je sporočil, da ostaja stališče glede pogovorov o Ukrajini nespremenjeno.

Ruski letalniki so zadeli stanovanjske stavbe v Harkovu, pri čemer je bilo ranjenih 32 ljudi. V ruskem napadu na Ternopil v zahodni Ukrajini je umrlo deset ljudi, 37 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je z ameriškimi raketami ATACMS napadla Rusijo. Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala nov mirovni načrt za Ukrajino.

Iran in palestinske odporniške skupine, vključno s Hamasom in Islamskim džihadom, so kritizirale resolucijo 2803 Varnostnega sveta ZN o Gazi. Opozorili so, da resolucija ne ščiti temeljnih pravic Palestincev in lahko poveča regionalne napetosti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da resolucija krši pravice Palestincev in legitimira okupacijo.

V ruskem napadu z droni in raketami na stanovanjsko zgradbo v mestu Ternopil na zahodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, med njimi trije otroci. Ukrajinska vojska je priznala uporabo ameriških raket dolgega dosega ATACMS za napade na vojaške cilje znotraj Rusije. Poljska je zaradi napadov dvignila bojna letala.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je prispel v Turčijo, kjer se bo udeležil pogovorov o ponovnem oživljanju diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodili tajne pogovore in delali na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajina naj ne bi bila vključena v te pogovore. Rusija naj bi potrdila, da so jo Američani končno poslušali.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je odpovedal načrtovano srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji. Razlog za odpoved ni znan, vendar naj bi ekipa Zelenskega ostala v stiku z Witkoffom.

Petdeset let po zadnjem ameriškem helikopterju, ki je zapustil Saigon, razlogi za ameriški poraz v vietnamski vojni ostajajo nejasni. Članek raziskuje, ali lahko namizna vojna igra ponudi vpogled v to zapleteno zgodovinsko vprašanje.

Ruski minister za obrambo Andrej Belousov je izjavil, da imajo raketne enote in artilerija oboroženih sil Ruske federacije ključno vlogo pri uničevanju ukrajinskih sil v Ukrajini.

General Wilsbach prevzema poveljstvo z osredotočenjem na izboljšanje pripravljenosti letal ameriške vojske, saj se stopnja operativnosti v zadnjih letih zmanjšuje.

V ruskem napadu na Ternopil v zahodni Ukrajini je bilo ubitih najmanj devet ljudi, kasneje pa je število žrtev naraslo na 20, med njimi sta tudi dva otroka. V Harkovu je bilo v ruskem napadu z droni ranjenih najmanj 32 ljudi. Viktor Medvedčuk je Ukrajino označil za propadlo državo in pozval k njeni priključitvi k Rusiji.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

Ukrajinske sile so uspešno izvedle natančne napade na vojaške cilje v Rusiji z uporabo taktičnih raketnih sistemov ATACMS. Generalštab je poudaril, da bodo takšne operacije se nadaljevale, kar kaže na strateško odločitev za uporabo orožja dolgega dosega. V Harkovski regiji je SBU prijela 62-letnega prebivalca Iziuma, ki je osumljen posredovanja koordinat ukrajinskih enot ruskemu poveljstvu in načrtovanja vdora v ukrajinske obrambne linije. Osumljenec je okupacijskim silam posredoval koordinate utrjenih položajev, rezervnih poveljniških mest in vojaških skladišč.

Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Ruski poslanci so potrdili nove davčne zvišanja, s katerimi želi Moskva spodbuditi svoje gospodarstvo med skoraj štiri leta trajajočo vojno z Ukrajino.

Hamas in Islamski džihad sta zavrnila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ker naj bi ta spodkopavala palestinsko suverenost, vsiljevala mednarodno skrbništvo in ne izpolnjevala palestinskih zahtev. Skupini sta izjavili, da resolucija omejuje pravico Palestincev do samoodločbe.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Truplo, ki ga je Hamas predal, je po poročanju izraelskih medijev študent iz Tanzanije. V Gazi naj bi ostalo še šest mrtvih talcev. Predaja trupla je bila del dogovora o premirju iz oktobra.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval k nujni mednarodni pomoči za obnovo energetskega sistema, ki je bil močno poškodovan zaradi ruskih napadov. Prihajajoča zima bo za Ukrajino zaradi tega še posebej zahtevna.

Izrael je bolnišnici Nasser v Khan Younesu vrnil trupla 15 Palestincev v skladu s premirjem. Dan prej je Hamas izročil posmrtne ostanke Itaya Chena, izraelskega vojaka, ki je bil ubit 7. oktobra 2023 med napadom na kibuc Nir Oz.

Ameriška igralka Angelina Jolie, ki je ambasadorka dobre volje UNICEF-a, je obiskala ukrajinski Herson, ki je pod nadzorom Kijeva. Ukrajinski mediji so potrdili njen obisk in objavili fotografije.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna, medtem ko se medsebojni napadi nadaljujejo. Predsednik Zelenski si prizadeva za nakup sistemov Patriot od ZDA, s čimer želi okrepiti obrambne zmogljivosti države.

Ukrajina je z droni napadla petrokemični kombinat v Baškortostanu, več kot 2000 kilometrov oddaljen od njenih meja. Hkrati ukrajinske sile krepijo napade na Dobropolje, da bi zmanjšale pritisk na Pokrovsk. V spopadih so ukrajinske sile prvič izgubile ruski dron KUB-10E. Ameriški general Hodžis opozarja, da bi neuspeh pri podpori Ukrajini lahko vodil v nastanek nove "Rdeče armade" in širitev ruskega vpliva v Evropi.

Volodimir Zelenski je izjavil, da želi od ZDA naročiti 25 sistemov zračne obrambe Patriot za boj proti ruskim napadom na elektroenergetsko omrežje. Ukrajina se prav tako bori za nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck, kjer naj bi Rusija zbrala 170.000 vojakov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za britanski časnik Guardian izjavil, da potrebuje 27 ameriških sistemov zračne obrambe Patriot za obrambo pred ruskimi napadi. Opozoril je, da bi lahko Rusija pred koncem vojne napadla še kakšno evropsko državo. Zelenski je poudaril, da bo konec vojne, ko bo ruski predsednik Vladimir Putin razumel, da mora prenehati.

Ukrajinske sile so razstrelile cesto, ki povezuje okupirano Selidovo in Pokrovsk, kar ovira ruske prodore v Donecki regiji. Ruske enote medtem napredujejo proti Zaporožju in Siversku, ukrajinske sile pa se soočajo z obkolitvijo pri Pokrovsku. Rusija in ZDA naj bi vodile pogovore o rešitvi ukrajinske krize na podlagi dogovorov iz Anchoragea. Ruske sile tudi trdijo, da so zavzele dve dodatni vasi na jugu.

Po poročanju CNN naj bi bile ruske sile blizu zavzetja Pokrovska, strateške točke v regiji Doneck v vzhodni Ukrajini. Ruske sile naj bi zasedle več zgradb v spopadih od hiše do hiše in se pomikale proti popolni obkolitvi mesta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem za pogovore o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da je treba pri obravnavi "ukrajinskega vprašanja" upoštevati interese Moskve. Lavrov je tudi kritiziral možnost uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Kijevu, kar je označil za prevaro in rop.

Po poročilih naj bi ruski predsednik Vladimir Putin odstavil zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je bil sicer v marcu odlikovan ob 75. rojstnem dnevu. Hkrati ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pogojuje srečanje med Donaldom Trumpom in Putinom, medtem ko Viktor Orban meni, da Zahod ni enoten glede Ukrajine.

Generalni sekretar NATO-a, Mark Rutte, je poslal ostro opozorilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, poudarjajoč, da jedrska vojna ni zmagovalna in se je ne sme voditi. Rutte je dejal, da Rusija ostaja destabilizacijska sila v Evropi, vendar je NATO pripravljen na dolgotrajno strateško tekmovanje in proizvaja več streliva kot kdaj koli prej. V Ukrajini, natančneje v regiji Doneck, pa je prišlo do napada na vozilo humanitarne misije. ZDA so začasno izvzele Madžarsko iz sankcij na ruske energente.

V ukrajinskem mestu Dnipro je ruski napad z dronom zadel stanovanjsko hišo, pri čemer je umrla ena oseba, več pa je bilo ranjenih. Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so doslej bila neuspešna.

Ukrajinska ministra za energetiko in pravosodje sta odstopila zaradi afere Energoatom. Kanada je uvedla dodatne sankcije proti Rusiji. Ukrajina in ZDA so začele s proizvodnjo dronov prestreznikov. Predsednik Zelenski je izjavil, da Rusija načrtuje obsežno agresijo na Evropo v letih 2029 ali 2030.

Ruska vojska naj bi prodirala v regiji Zaporožje, medtem ko ukrajinske sile bežijo iz Krasnoarmejska. Poročilo tudi navaja, da ameriški standardi puščajo Ukrajince brez okončin, FBI pa naj bi preiskoval ekipo Volodimirja Zelenskega. Zahod naj bi pripravljal provokacijo v jedrski elektrarni Zaporožje. Ruske sile naj bi forsirale reko Jančur in prodirale proti Guljajpolu, ukrajinske sile pa naj bi bile obkoljene pri Kupjansku.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar poudarja, da Rusija ne bo odstopila od svojih temeljnih pogojev za končanje vojne v Ukrajini. Obenem je Lavrov napovedal, da bo Rusija odgovorila, če bodo zahodne države prenesle rusko zamrznjeno premoženje v Ukrajino. Mihail Hodorkovski, znan nasprotnik Vladimirja Putina, pa opozarja Evropo, da se mora pripraviti na dolgotrajno konfrontacijo z Rusijo, ne glede na izid vojne v Ukrajini.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna. Dodatni mirovni vrh med ameriškim predsednikom Trumpom je trenutno prekinjen.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je bil v ukrajinskem konfliktu dosežen znaten napredek, čeprav mirovni sporazum še ni bil dosežen. Trump je izrazil željo po končanju vojne.

Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Finski predsednik Alexander Stubb je za Associated Press izjavil, da je premirje v Ukrajini malo verjetno pred pomladjo. Kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu je pozval evropske zaveznike, naj ohranijo podporo Ukrajini.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, je izjavil, da je prišlo do določenega napredka pri reševanju konflikta v Ukrajini, čeprav je priznal, da je situacija kompleksna.

Po ruskih napadih na velike energetske objekte so v Ukrajini uvedli omejitve električne energije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sodeluje s partnerji v Evropski uniji pri pripravi odziva. Srbska stranka POKS je obisk predsednice srbske skupščine Ane Brnabić v Ukrajini označila za novo neprijateljsko dejanje proti Rusiji, ki bi lahko ogrozilo interese Srbije. Ruski minister Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z Rubiom.