Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Številna tajvanska podjetja so v decembru 2025 zabeležila rekordne prihodke. Med njimi so Synnex, ki je dosegel skoraj štiri leta visoko rast prihodkov, ter Jian Ding, katerega prihodki so bili najvišji doslej za mesec december, četrtletje in celo leto. Svetovno napredno podjetje je imelo drugo najvišjo rast prihodkov doslej. Advantech je prav tako presegel prejšnje rezultate z 18,5-odstotno rastjo prihodkov na letni ravni. Guanglong je zabeležil 45-odstotno letno rast v decembru, kar je rekordno visoko za ta mesec. Kljub temu je treba upoštevati, da so na prihodke Guanglonga vplivali prihodki od gradbenih projektov.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja turističnih vizumov na ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji, vključno z New Delhijem, Kolkato in Agartalo. Svetovalec za zunanje zadeve Touhid Hossain je pojasnil, da so bili prisiljeni zapreti vizumske oddelke zaradi protestov in napetosti, ki ogrožajo varnost osebja, medtem ko izdajanje poslovnih in delovnih vizumov ostaja nemoteno. Ukrep sledi podobnim omejitvam, ki jih je Indija pred meseci uvedla za bangladeške državljane po padcu prejšnjega režima v Daki. Hkrati so se močno zaostrile razmere na športnem področju, saj Bangladeška krbtna zveza (BCB) vodi pogovore z Mednarodnim svetom za kriket (ICC) o prestavitvi tekem svetovnega prvenstva T20 iz Indije na Šrilanko. Bangladeška stran poudarja, da je varnost igralcev na prvem mestu, dodatno pa je odnose poslabšala prisilna vrnitev zvezdnika Mustafizurja Rahmana iz indijske lige IPL. V Daki so te poteze sprožile val ogorčenja in dodatno spodkopale diplomatsko zaupanje med sosednjima državama. Poleg težav z Indijo se bangladeške oblasti spopadajo tudi z novimi zahtevami Združenih držav Amerike glede vizumskih varščin. Prehodna vlada si prizadeva za diplomatsko rešitev in preklic teh zahtev, obenem pa potrjuje, da se nadaljujejo pogovori o morebitnih obrambnih nabavah. Celoten položaj odraža globoko regionalno nestabilnost in diplomatsko osamitev, s katero se spopada prehodna oblast v Daki po obsežnih političnih spremembah v državi.

Farmacevtski velikan Johnson & Johnson je z administracijo predsednika Donalda Trumpa dosegel sporazum o znižanju cen zdravil za ameriške državljane. V zameno za zmanjšanje stroškov zdravil bo podjetje prejelo izjeme pri uvoznih carinah, kar predstavlja strateški premik v sodelovanju med ameriško vlado in farmacevtsko industrijo pod novo politiko trgovinskih omejitev. Podrobnosti dogovora, ki so bile objavljene v četrtek, nakazujejo na prizadevanja ameriške administracije za zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva z uporabo carinskih vzvodov. Gre za enega prvih večjih primerov, kjer so bile napovedane carine uporabljene kot pogajalsko orodje za dosego notranjepolitičnih ciljev na področju javnega zdravstva. Podjetje je ob objavi dogovora poudarilo, da bo sporazum omogočil boljšo dostopnost njihovih produktov na ameriškem trgu, hkrati pa ohranil konkurenčnost podjetja kljub zaostreni trgovinski politiki Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da bi ta poteza lahko služila kot model za prihodnja pogajanja z drugimi proizvajalci v različnih industrijskih sektorjih.

Zvezna sodnica Denise je zavrnila tožbo hip-hop skupine Salt-N-Pepa proti Universal Music Group, v kateri sta glasbenici poskušali ponovno pridobiti lastništvo nad svojimi originalnimi posnetki.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Vojvoda in vojvodinja Susseška, princ Harry in Meghan Markle, sta se prek videopovezave presenetljivo pridružila dogodku ob izidu nove knjige o vplivu tehnologije na mlade, ki ga je gostila Oprah Winfrey. Avtorja Jonathan Haidt in Catherine Price sta predstavila delo z naslovom Prečudovita generacija (The Amazing Generation), ki obravnava nevarnosti, ki jih pametni telefoni in socialna omrežja predstavljajo za razvoj otrok. Par je v svojem nagovoru izpostavil pomen digitalne detoksikacije in zaščite najmlajših pred škodljivimi vsebinami. Sodelovanje para pri projektu medijske hiše Oprah Winfrey je ponovno sprožilo mešane odzive v javnosti, predvsem zaradi njunih opozoril o vplivih sodobne tehnologije. Harry in Meghan sta se osredotočila na nujnost vzpostavitve varnega spletnega okolja, kar je ena izmed osrednjih tem njunega javnega delovanja v zadnjem obdobju. Njun nastop je bil usmerjen v ozaveščanje staršev o tveganjih, ki jih prinaša neomejen dostop do digitalnih platform. Dogodek predstavlja nadaljevanje njunih prizadevanj za izboljšanje duševnega zdravja mladih, vendar pa njuna prisotnost v javnosti še naprej deli mnenja. Medtem ko podporniki pozdravljajo njuno izpostavljanje ključnih družbenih vprašanj, kritiki opozarjajo na stalno prisotnost para v medijih kljub njunim preteklim zahtevam po večji zasebnosti.

Ameriški podpredsednik JD Vance je manj kot 24 ur po incidentu v Minnesoti javno stopil v bran zveznemu uradniku za priseljevanje, ki je ustrelil 37-letno mater. Vance je v svoji izjavi krivdo za incident pripisal žrtvi in dogodek označil za ključen politični preizkus pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike. S tem je sprožil buren odziv javnosti, saj je v zagovoru uradnika uporabil ostro politično retoriko. Podpredsednik je v svojem nastopu poudaril, da so tovrstni dogodki neposredna posledica trenutnih varnostnih izzivov na področju priseljevanja. Namesto umirjanja napetosti je incident uporabil kot sredstvo za mobilizacijo volilnega telesa, pri čemer je poudaril nujnost podpore varnostnim organom pri izvajanju njihovih dolžnosti. Njegove navedbe so naletele na ostre kritike zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na prehitre sodbe brez zaključene uradne preiskave. Dogodek v Minnesoti se je zgodil v času zaostrenih razprav o pooblastilih zveznih agentov in vprašanju policijskega nasilja. Vanceova odločitev, da odgovornost za smrtno žrtev pripiše ustreljeni materi, še pred objavo vseh dejstev, odraža globoko polarizacijo v ameriškem političnem prostoru. Javnost sedaj pričakuje nadaljnja pojasnila preiskovalnih organov o okoliščinah streljanja.

Igralki Sarah Jessica Parker in Helen Mirren sta na novi prireditvi Zlati predvečer (Golden Eve) v Los Angelesu prejeli prestižni nagradi za življenjsko delo, ki ju podeljuje združenje tujih dopisnikov Hollywooda. Parkerjeva je prejela nagrado Carol Burnett za izjemne dosežke na televiziji, medtem ko je bila Mirrenovi vročena nagrada Cecil B. DeMille za filmske dosežke. Dogodek, ki ga je prenašala televizija CBS, je služil kot uvod v glavno podelitev zlatih globusov. Slovesnost je zaznamovala čustvena ponovna združitev zasedbe serije Seks v mestu, saj sta Parkerjevo podprla soigralca Kristin Davis in Evan Handler. Častno priznanje ji je izročil soprog Matthew Broderick, v občinstvu pa je bila prisotna tudi legendarna Carol Burnett, po kateri je nagrada poimenovana. Parkerjeva se je v svojem govoru sprehodila skozi 52-letno kariero, ki se je začela z vlogo v Deklici z vžigalicami in dosegla vrhunec z likom Carrie Bradshaw. Helen Mirren je svojo nagrado prejela iz rok dolgoletnega soigralca Harrisona Forda. Prireditev je pritegnila veliko pozornost javnosti tudi zaradi redkega pojavljanja družine Sarah Jessice Parker na rdeči preprogi, vključno z njenim 23-letnim sinom Jamesom. Nagrajenki sta s tem potrdili svoj trajen vpliv na ameriško zabavno industrijo in kulturno dediščino televizije in filma.

Načelnik štaba nigerijskih letalskih sil, letalski maršal Sunday Kelvin Aneke, je med 5. in 6. januarjem 2026 v San Diegu vodil strateške pogovore z visokimi predstavniki vlade Združenih držav Amerike in podjetja Bell Textron. Osrednji namen srečanja v Kaliforniji je bil pospešitev postopkov za dobavo 12 bojnih helikopterjev tipa AH-1Z Viper, ki jih Nigerija kupuje za posodobitev svoje vojaške flote. Delegacija je v okviru pregleda vodenja programa podrobno preučila logistične in tehnične vidike prevzema plovil. Projekt nabave helikopterjev predstavlja ključni del nigerijskih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti v boju proti notranjim grožnjam in terorizmu. Srečanje je služilo usklajevanju časovnih okvirov dobave in zagotavljanju, da bodo vsi tehnični standardi izpolnjeni v skladu s pogodbenimi določili. Nigerijska stran je poudarila nujnost hitre integracije teh zračnih zmogljivosti v operativno uporabo. Sodelovanje med Abujo in Washingtonom na področju obrambe se s tem obiskom dodatno poglablja, saj helikopterji AH-1Z Viper veljajo za eno najsodobnejših platform za neposredno zračno podporo. Pogovori so vključevali tudi vprašanja dolgoročnega vzdrževanja in usposabljanja nigerijskih pilotov ter tehničnega osebja, kar bo zagotovilo učinkovito uporabo nove opreme v zahtevnih varnostnih razmerah v regiji.

Ameriški režiser Richard Linklater je posnel film z naslovom Nouvelle Vague, v katerem rekonstruira nastajanje prelomne mojstrovine Jeana-Luca Godarda Do zadnjega diha (À bout de souffle) iz leta 1960. Film deluje kot igrana uprizoritev snemanja, ki je za vselej spremenilo svetovno kinematografijo, pri čemer Linklater Godarda ne prikazuje le kot ekscentričnega genija, temveč kot ranljivega in negotovega mladega ustvarjalca, ki se je takrat šele spopadal z začetnimi izzivi svoje kariere. Zgodba se osredotoča na avgust leta 1959, ko je takrat 29-letni Godard kljub omejenim sredstvom in dvomom okolice kršil vsa uveljavljena filmska pravila. Linklater, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih režiserjev, je poudaril, da brez Godardovega vpliva njegovi lastni filmi ne bi obstajali. S svojo novo stvaritvijo je želel ujeti duh francoskega novega vala in prikazati čudežni trenutek, ko se je porodila sodobna filmska govorica. Film Nouvelle Vague se odlikuje po spoštljivem in naklonjenem odnosu do tematike, kar ga ločuje od nekaterih prejšnjih biografskih uprizoritev Godardovega življenja. Linklater je med raziskovanjem gradiva za film podrobno preučil vsak kader in snemalni načrt izvirnika, da bi gledalcem ponudil avtentičen vpogled v zakulisje snemanja v Parizu, kjer sta blestela Jean-Paul Belmondo in Jean Seberg.

Nemška farmacevtska družba Bayer je vložila tožbe proti vodilnim proizvajalcem cepiv proti covidu-19, vključno s podjetji Pfizer, BioNTech in Moderna, zaradi domnevne nepooblaščene uporabe tehnologije informacijske ribonukleinske kisline (mRNK). Bayer trdi, da so omenjena podjetja pri razvoju svojih cepiv uporabila tehnološke rešitve, ki jih je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila njegova hčerinska družba Monsanto. Tožbe so bile vložene na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware. Jedro spora se nanaša na patente za stabilizacijo mRNK, ki jih je Monsanto prvotno razvijal za uporabo v kmetijstvu oziroma za izboljšanje odpornosti poljščin. Bayer v tožbenih zahtevkih navaja, da so proizvajalci cepiv brez ustreznega dovoljenja ali plačila licenčnin uporabili te specifične znanstvene metode, ki so se kasneje izkazale za ključne pri izdelavi učinkovitih cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Po navedbah tožnika so kršitve patentov neposredno vplivale na uspeh in komercialno vrednost cepiv. Predstavniki podjetij Pfizer, Moderna in BioNTech se na obtožbe še niso uradno odzvali, vendar se v industriji pričakuje dolgotrajen pravni spor. Tožba bi lahko imela širše posledice za farmacevtski trg in prihodnji razvoj mRNK terapij, saj se postavlja vprašanje lastništva nad temeljnimi biotehnološkimi procesi. Bayer sicer s tožbo ne želi ustaviti distribucije cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za uporabo svoje intelektualne lastnine.

Ameriško podjetje Boston Dynamics je na sejmu potrošniške elektronike CES 2026 v Las Vegasu razkrilo končno, proizvodno različico svojega humanoidnega robota Atlas. Robot, ki je plod dolgoletnega razvoja in testiranj, je zdaj pripravljen na vstop v industrijska okolja. Prve enote bosta prejela večinski lastnik podjetja Hyundai in tehnološki velikan Google DeepMind, ki s podjetjem sodeluje na področju umetne inteligence. Generalni direktor Robert Playter je ob predstavitvi poudaril, da gre za njihov najboljši izdelek doslej, ki bo korenito spremenil delovne procese v industriji. Novi Atlas je zasnovan za avtonomno opravljanje širokega nabora industrijskih nalog, odlikujeta pa ga vzdržljivost in moč. Po navedbah proizvajalca lahko robot dvigne bremena do teže 50 kilogramov in deluje v ekstremnih temperaturnih pogojih od -20 do 40 stopinj Celzija. Poleg avtonomnega delovanja omogoča tudi upravljanje na daljavo preko tabličnega vmesnika, njegov doseg pa znaša do 2,3 metra. Napredna zasnova poudarja zanesljivost in doslednost, kar sta ključna pogoja za uporabo v proizvodnih linijah in logističnih centrih. Projekt Atlas se je v javnosti prvič pojavil že leta 2011, prehod iz laboratorijskih prototipov v serijsko proizvodnjo pa predstavlja pomemben mejnik za celotno panogo mobilne robotike. Robotika se s tem premika iz faze demonstracijskih zmogljivosti, kjer so roboti izvajali akrobacije in plesne točke, v praktično in ekonomsko upravičeno uporabo v težki industriji. Pričakuje se, da bodo prve delovne namestitve v tovarnah stekle še v teku letošnjega leta.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek sprejel predlog zakona za triletno podaljšanje subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru sistema, znanega kot Obamacare. Glasovanje je zaznamoval razkol znotraj republikanske stranke, saj je 17 zmernih republikancev podprlo demokratski predlog, s čimer so preglasovali lastno vodstvo. Zakon predvideva ohranitev povišanih davčnih olajšav, ki so bile prvotno uvedene v času pandemije covida-19 in bi se po veljavni zakonodaji iztekle konec leta 2025. Izid glasovanja 230 proti 196 predstavlja politični udarec za predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, ki se spopada z izjemno tesno večino in nemirnim desnim krilom svoje stranke. Johnson je nasprotoval prisilni uvrstitvi zakona na glasovanje, vendar so zmerni republikanci s pridružitvijo demokratom dosegli zadostno podporo za sprejetje. Ta poteza kaže na naraščajočo pripravljenost centrističnih članov republikanske stranke na iskanje dvostrankarskih kompromisov pri vprašanjih dostopnosti zdravstvene oskrbe. Kljub uspehu v spodnjem domu parlamenta ostaja prihodnost zakonodaje v senatu negotova. Podoben predlog zakona decembra lani v senatu ni prejel zadostne podpore, zato še ni jasno, ali bodo zakonodajalci v zgornjem domu tokrat spremenili svoje stališče. Subvencije so ključne za milijone Američanov, saj znatno znižujejo mesečne stroške zavarovalnih premij za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki.

Dvakratna olimpijska prvakinja v deskanju na snegu Chloe Kim si je med treningom v švicarskem Laaxu izpahnila ramo, kar ogroža njen nastop na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Italiji. 25-letna ameriška zvezdnica, ki si prizadeva za zgodovinsko tretjo zaporedno zlato medaljo v snežnem kanalu, je poškodbo utrpela po padcu na enem izmed ključnih prizorišč svetovnega pokala le mesec dni pred začetkom iger. Kimova je na družbenih omrežjih objavila posnetek nesreče, ki jo je opisala kot »najbolj neumen padec«. Čeprav je manever izvedla pravilno, je po pristanku izgubila nadzor nad robnikom in nesrečno zdrsnila v steno snežnega kanala. Kljub poškodbi športnica ostaja optimistična, saj je poudarila, da ima v rami še vedno polno gibljivost, kar vliva upanje za hitro okrevanje. Natančna teža poškodbe in vpliv na njen nastop v Milanu bosta znana po opravljeni magnetni resonanci, ki je predvidena za petek. Kimova velja za absolutno favoritinjo v svoji disciplini, saj v ženskem snežnem kanalu dominira že skoraj desetletje. Morebitna odsotnost ene največjih zvezdnic zimskih športov bi pomenila velik udarec za ameriško reprezentanco in celoten olimpijski turnir.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da bo bolgarski diplomat Nikolaj Mladenov prevzel vodenje posebnega odbora za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Glavna naloga omenjenega odbora bo nadzor nad izvajanjem premirja v Gazi. Mladenov, ki velja za izkušenega diplomata na področju bližnjevzhodnih vprašanj, bo imel ključno vlogo pri usklajevanju dejavnosti med Združenimi državami Amerike in regionalnimi akterji. Imenovanje Mladenova, nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces, odraža prizadevanja nove ameriške administracije za vzpostavitev trdnejših nadzornih mehanizmov v regiji. Kot izkušeni poznavalec balkanske in mednarodne politike bo moral Mladenov krmariti med kompleksnimi interesi Izraela in palestinskih skupin, pri čemer bo njegovo delo neposredno vplivalo na stabilnost območja. Odločitev za imenovanje diplomata zunaj neposrednega ameriškega političnega kroga nakazuje na Trumpovo namero po vključitvi mednarodnih strokovnjakov v reševanje konfliktov. Izraelska stran je imenovanje sprejela z odobravanjem, saj Mladenov velja za uravnoteženega pogajalca, ki dobro pozna razmere na terenu in je v preteklosti že uspešno sodeloval z vsemi ključnimi deležniki v konfliktu.

Ameriško podjetje za kibernetsko varnost CrowdStrike Holdings Inc. je napovedalo nakup zagonskega podjetja SGNL Inc., posel pa je ocenjen na približno 740 milijonov ameriških dolarjev. Glavni namen prevzema je okrepitev portfelja na področju upravljanja identitet in pooblastil, kar postaja ključni izziv v sodobni podjetniški varnosti. SGNL je specializiran za t. i. dostop ob pravem času (just-in-time access), ki podjetjem omogoča učinkovito omejevanje nepooblaščenega dostopa do njihovih sistemov. Potreba po tovrstnih rešitvah se je povečala zaradi hitrega naraščanja števila nečloveških identitet, vključno z agenti umetne inteligence, ki jih podjetja vse pogosteje vključujejo v svoje procese. Medtem ko je avtentikacija uporabnikov po mnenju strokovnjakov večinoma rešeno vprašanje, pa avtorizacija oziroma natančno določanje pravic dostopa ostaja ranljiva točka. CrowdStrike namerava nakup financirati s kombinacijo denarnih sredstev in delnic, zaključek transakcije pa je predviden do konca aprila. Izvršni direktor podjetja CrowdStrike George Kurtz je poudaril, da je varnost identitet postala osrednje bojišče v kibernetskem prostoru, saj napadalci vse pogosteje izkoriščajo pravice zaposlenih in avtomatiziranih orodij za vdor v oblačne storitve. Prevzem podjetja SGNL bo podjetju CrowdStrike omogočil boljšo zaščito pred grožnjami, ki temeljijo na zlorabi identitet v okoljih, kjer se množično uvajajo orodja, gnana z umetno inteligenco.

Po novih poročilih je v izraelskih napadih v Gazi umrlo najmanj 13 ljudi, med njimi pet otrok. Civilna zaščita Gaze poroča, da so bili ubiti v napadu z dronom. Hamas je izjavil, da napadi potrjujejo, da Izrael ne spoštuje premirja.

V Santa Monici v Kaliforniji so v četrtek vložili obtožnico zoper 24-letno Carmen Degregg, ki jo bremenijo umora njene 15-mesečne hčerke. Oblasti so osumljenko pridržale 6. januarja 2024 na kampusu Univerze v Kaliforniji (UCLA), potem ko je policistom sama priznala, da je otroku povzročila telesne poškodbe in ga pustila v stanovanju. Preiskovalci so deklico našli s hudimi poškodbami, ki naj bi bile po nekaterih navedbah povezane z uporabo ponve, otrok pa je kasneje v bolnišnici ranam podlegel. Policija v Santa Monici je v sodelovanju z univerzitetnimi kolegi hitro ukrepala, ko je Degreggova s svojimi izjavami pritegnila pozornost varnostnih organov. Obtoženka se trenutno nahaja v priporu, sodišče pa je določilo varščino v višini dveh milijonov ameriških dolarjev. Primer je pretresel lokalno javnost, saj gre za izjemno nasilen dogodek v sicer mirnem stanovanjskem predelu, preiskava o natančnih okoliščinah in motivu za dejanje pa še vedno poteka. Tožilstvo okrožja Los Angeles je potrdilo, da bo obtožnica poleg umora vključevala tudi povzročitev hudih telesnih poškodb otroka s smrtnim izidom. Gre za tragedijo, ki je izpostavila vprašanja o duševnem zdravju in varnosti otrok v domačem okolju. Prvo zaslišanje pred sodnikom je napovedano v prihodnjih dneh, osumljenki pa v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.