Kitajska blokirala uvoz Nvidiinih čipov H200 in ustavila dobavne verige

Ameriški tehnološki gigant Nvidia se je zaradi izjemno visokega zanimanja kitajskih tehnoloških podjetij za napredne čipe z umetno inteligenco H200 obrnil na tajvanskega proizvajalca polprevodnikov TSMC s prošnjo po razširitvi proizvodnih zmogljivosti. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so kitajski kupci za leto 2026 oddali naročila za več kot dva milijona enot teh procesorjev, kar Nvidia s trenutnimi kapacitetami težko zagotavlja. Strategija podjetja odraža prizadevanja za ohranitev močnega tržnega deleža na Kitajskem kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Povečano povpraševanje prihaja v času, ko se tehnološki sektor pospešeno usmerja v razvoj generativne umetne inteligence, za katero so Nvidiini izdelki ključnega pomena. Ker kitajska podjetja kopičijo zaloge zmogljive strojne opreme, se Nvidia spopada z logističnimi in proizvodnimi izzivi. TSMC kot ključni strateški partner zdaj preučuje možnosti za hitro prilagoditev svojih linij, da bi zadostil potrebam ameriškega naročnika in stabiliziral dobavne verige v Aziji.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v odziv na zaostrene odnose z Japonsko uvedlo nove omejevalne ukrepe, ki vključujejo prepoved izvoza blaga z dvojno rabo in sprožitev protidampinške preiskave glede kemikalije diklorosilan. Peking je prepovedal izvoz strateško pomembnih redkih zemelj in tehnologij, ki bi se lahko uporabljale v vojaške namene, kar naj bi po ocenah Bloomberg prizadelo več kot 40 odstotkov kitajskega izvoza na Japonsko. Ukrepi so neposreden odziv na lanske izjave japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Dodatno zaostritev predstavlja uvedba preiskave uvoza diklorosilana, ključnega plina v proizvodnji polprevodnikov. Kitajske oblasti trdijo, da se je cena uvožene kemikalije iz Japonske med letoma 2022 in 2024 znižala za 31 odstotkov, kar naj bi škodovalo domači industriji. Japonska stran je omejitve označila za popolnoma nesprejemljive, medtem ko so se napetosti še povečale po nedavnem obisku japonskega poslanca Hei Sekija na Tajvanu, kjer je otok označil za neodvisno državo. Posledice kitajskih ukrepov se že širijo po regiji, saj je Južna Koreja napovedala zmanjšanje odvisnosti od japonskih materialov, ki so podvrženi kitajskim omejitvam. Seul namerava preventivno preveriti možnosti za zamenjavo uvoznih komponent v sektorjih polprevodnikov, baterij in avtomobilske industrije, da bi minimiziral negativne vplive na svoje dobavne verige. Gospodarski spor med Tokiem in Pekingom tako neposredno vpliva na globalno proizvodnjo elektronike in vojaške opreme.