Češki premier Andrej Babiš je ponovil, da Češka ne bo zagotavljala sredstev za Ukrajino iz državnega proračuna, ker nima dovolj denarja za svoje državljane.

Mandatar za sestavo nove češke vlade Andrej Babiš je v pogovoru za medije izrazil podporo Filipu Turku iz stranke Motoristi sebi za vodenje ministrstva za okolje. Babiš meni, da bi moral Turek dobiti priložnost, vendar je hkrati poudaril, da se v primeru predsednikove zavrnitve imenovanja ne bo odločil za vložitev kompetenčne tožbe proti predsedniku Petru Pavlu. Sestanek med Babišem in predsednikom države glede sestave nove vlade je predviden za prihodnji teden. Poleg kadrovskih vprašanj se je Babiš dotaknil tudi gospodarskih izzivov, predvsem državnega proračuna za leto 2026, ki bo po njegovih besedah izjemno zahteven. V zasebnem delu pogovora je omenil, da se njegova družina postopoma umika iz poslovnega imperija Agrofert. Izjave prihajajo v času koalicijskih pogajanj, kjer se Babiševa stranka ANO dogovarja o sodelovanju s strankama SPD in Motoristi sebi, kar je neposredna posledica oktobrskih dogovorov o razdelitvi resorjev.

Češko gospodarstvo je v lanskem tretjem četrtletju zabeležilo 2,8-odstotno medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja najvišjo stopnjo gospodarske rasti od drugega četrtletja leta 2022. Po podatkih tamkajšnjega statističnega urada se je obseg gospodarstva v primerjavi s predhodnim trimesečjem povečal za 0,8 odstotka. Rezultati so nekoliko presegli prvotne ocene in napovedi analitikov, ki so predvidevali 2,7-odstotno rast. Pozitivni trendi v češkem gospodarstvu sovpadajo s širšim okrevanjem v evropskem prostoru, kjer je bila rast v tretjem četrtletju leta 2025 prav tako višja od pričakovanj. Čeprav je bila rast v celotnem evrskem območju skromnejša in je znašala 0,2 odstotka, so dobri rezultati v Franciji in srednji Evropi prispevali k stabilizaciji gospodarskih razmer. Za Češko, ki velja za pomembno industrijsko vozlišče, ti podatki pomenijo prekinitev obdobja stagnacije in začetek močnejšega cikla okrevanja.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Evropska unija bo za pomoč Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo skupno posodila 90 milijard evrov. Sredstva bodo izplačana postopoma in pod določenimi pogoji. Madžarska, Slovaška in Češka pri tem ne bodo sodelovale. EU bo od leta 2028 letno plačevala približno tri milijarde evrov obresti na posojilo Ukrajini, Nemčija pa bo kot največja donatorka proračuna EU prevzela večji del stroškov tega posojila.

Evropska unija je po dolgih pogajanjih dosegla dogovor o dodelitvi 90 milijard evrov posojila Ukrajini, pri čemer Madžarska, Češka in Slovaška niso sodelovale. Srbijanski minister Bratina je izjavil, da bi morala Hrvaška, podobno kot Ukrajina, plačati z ozemljem. Premier Plenković se je udeležil vrha EU v Bruslju, kjer so razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine, čemur Belgija ostro nasprotuje. Ursula von der Leyen in njena ekipa pa si prizadevata za uporabo ruskega premoženja za financiranje ukrajinske vojske, kljub pravnim vprašanjem in dolgovom Kijeva.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o obsežnem brezobrestnem posojilu Ukrajini za prihodnji dve leti. Financiranje tega posojila bo države članice EU predvidoma stalo približno 3 milijarde evrov letno za nedoločen čas. Analitiki menijo, da bo to omogočilo Ukrajini nakup dodatnega orožja, medtem ko se v EU povečujejo socialni pritiski.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Države članice EU so se dogovorile o skupnem posojilu Ukrajini v višini približno 90 milijard evrov, vendar so bile iz končnega dogovora izvzete Madžarska, Slovaška in Češka. Češki opozicijski politiki so to označili za izdajo. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral posojilo in dejal, da Evropo približuje vojni. Andrej Babiš je poudaril, da je imela Češka drugačno stališče kot Slovaška in Madžarska, ki nista podprli sklepov Evropskega sveta, vendar je skupaj z njima zavrnila jamstvo za posojilo Ukrajini.

Češki milijarder Michal Strnad, ki je zaslužil z dobavo streliva Ukrajini, širi svoj vojaški imperij v Srbijo. Njegova podjetja v Srbiji že množično proizvajajo strelivo za Ukrajino, načrtujejo pa tudi proizvodnjo dronov.

Ministrica za finance Alena Schillerová (ANO) je napovedala, da je verjetno potrebno povečati proračunski primanjkljaj za prihodnje leto. Predlog prejšnje vlade Petra Fiale (ODS) je predvideval 286 milijard kron deficita. Premier Andrej Babiš (ANO) je že izjavil, da bodo za njegovo vlado prioriteta obvezni izdatki in sofinanciranje evropskih sredstev. Vlada naj bi o predlogu državnega proračuna za prihodnje leto razpravljala 19. januarja. Prav tako je Schillerjeva napovedala uvedbo elektronske evidence prometa (EET) leta 2027.

Ministrica za finance Alena Schillerjeva je izjavila, da je verjetno potrebno povečati proračunski primanjkljaj za prihodnje leto. Predlog prejšnje vlade Petra Fiale je predvideval primanjkljaj v višini 286 milijard kron.

Alena Schillerjeva je opozorila, da se je schodek češkega državnega proračuna do 19. decembra povečal na skoraj 275 milijard kron, kar pomeni, da bo težko doseči načrtovani letni primanjkljaj v višini 241 milijard kron. Schillerjeva je kritizirala finančno politiko, rekoč, da se proračun zaletava v zid.

Vlada Andreja Babiša je na seji obravnavala število in strukturo delovnih mest na ministrstvih in drugih uradih. Od začetka januarja bo ukinjenih 322 delovnih mest, največ na uradu vlade, ministrstvu za finance in ministrstvu za industrijo. Po besedah ministra Petra Macinke se bo število zaposlenih na zunanjem ministrstvu zmanjšalo za 29, spremembe pa izhajajo iz prioritet vlade, kot je gospodarska diplomacija. Minister Alena Schillerova je dejala, da to ni končna številka odpuščanj, saj se bodo prihranki še iskali.

Premier Andrej Babiš (ANO) želi na koalicijski seji z ministrom za zunanje zadeve Petrom Macinko (Motoristi) razpravljati o načrtovani reorganizaciji ministrstva. Babiš je to izjavil za časnik Deník N. Macinka je dejal, da bo Babišu pojasnil svoje korake.

Alena Schillerová, nekdanja ministrica za finance Češke, je napovedala, da se načrtovani primanjkljaj državnega proračuna za letošnje leto v višini 241 milijard kron ne bo dosegel. Po njenih besedah se je primanjkljaj do 19. decembra približal 275 milijardam kron. Schillerová je opozorila, da se je deficit samo v novembru povečal za 49,3 milijarde kron in dosegel 232,4 milijarde kron, kar je kljub temu najnižji primanjkljaj v zadnjih šestih letih.

Češki premier Andrej Babiš je potrdil, da je v skrbniški sklad RSVP Trust prenesel izključno holding Agrofert, medtem ko bo investicijsko družbo SynBiol obdržal v svoji neposredni lasti. S to potezo je premier odgovoril na zahteve po odpravi konflikta interesov, ki jih je kot pogoj za njegovo politično delovanje postavil predsednik države. Babiš je v pogovoru za medije pojasnil, da je prenos Agroferta, ki vključuje približno 200 podjetij, nepovraten, kar pomeni, da je nad holdingom uradno izgubil nadzor. Upravljanje sklada je prevzel neodvisni upravitelj, po Babiševi smrti pa bodo deleži prešli na njegove potomce. Kljub temu pa odločitev, da družba SynBiol ne bo del tega sklada, sproža nova vprašanja o popolni ločitvi premierjevih poslovnih in političnih dejavnosti. SynBiol prek sklada Hartenberg upravlja s številnimi naložbami na področju zdravstva, vključno z reprodukcijskimi klinikami, ter nepremičninami in živilstvom. Babiš poudarja, da se delnice Agroferta v njegovo last ne bodo vrnile niti po morebitnem odhodu iz vlade, s čimer želi utrditi videz transparentnosti pri vodenju države.

Poslanci češke vladne koalicije so v poslansko zbornico vložili predlog zakona, ki predvideva popolno odpravo trenutno veljavnega zakona o javnih uslužbencih. Po poročanju spletnega portala Novinky.cz nameravajo predlagatelji obstoječo ureditev nadomestiti z novo zakonodajo, ki bi omogočila bistveno hitrejše in lažje odpuščanje v državni upravi. Cilj reforme je po navedbah avtorjev predloga vitkejši državni aparat in večja prožnost pri zaposlovanju, saj bi se delovnopravni status javnih uslužbencev po novem bolj približal ureditvi v zasebnem sektorju. Pod predlog se so podpisali poslanci gibanja ANO Radek Vondráček in Zuzana Ožanová, poslanec Libor Vondráček iz vrst SPD/Svobodnih ter Renata Vesecká iz stranke Motoristé. Predlagane spremembe bi pomenile konec posebnega varstva, ki so ga javni uslužbenci uživali doslej, kar bi po mnenju koalicije povečalo učinkovitost javne uprave. Kritiki po drugi strani opozarjajo na morebitno politizacijo državne službe, če bi bila odpuščanja postala enostavnejša ob vsaki menjavi oblasti. Predlog bo zdaj obravnavan v parlamentarnem postopku, kjer se pričakuje burna razprava o prihodnosti javne uprave.

Na Slovaškem so odprli nov, ključen odsek avtoceste D1 pri Žilini, ki vključuje najdaljši avtocestni predor v državi. Nova avtocesta na severu Slovaške, ki je bila dokončana z zamudo, bo olajšala tranzitni promet in voznikom iz Češke skrajšala pot v Visoke in Nizke Tatre. Otvoritve se je udeležil tudi slovaški premier Robert Fico in minister za promet Jozef Ráž.

Češki premier Andrej Babiš bo holding Agrofert do 8. januarja nepovratno vložil v skrbniški sklad RSVP Trust. Sklad je ustanovila svetovalna družba Roklen s pravno podporo odvetniške pisarne DBK. Babiš je sporočil, da bo to storil v roku, ki mu ga določa zakon, torej v 30 dneh po imenovanju za premierja, zaradi suma konflikta interesov.

Evropska komisija je začela poglobljeno preiskavo, da bi ocenila, ali je javna podpora, ki jo Češka načrtuje za izgradnjo in delovanje dveh novih jedrskih blokov v Dukovanih, skladna s pravili EU o državni pomoči. Projekt, ocenjen na 407 milijard kron, naj bi gradilo korejsko podjetje KHNP.

Evropska komisija je sprožila poglobljeno preiskavo, da bi ocenila skladnost javne podpore, ki jo Češka načrtuje za gradnjo in delovanje dveh novih jedrskih blokov v Dukovanih, s pravili EU o državni pomoči. Komisija bo preučila primernost in sorazmernost državne pomoči ter njen vpliv na konkurenco na trgu.

Češki sindikati državnih uradnikov so vladni predlog o razveljavitvi zakona o javnih uslužbencih označili za diletantsko tveganje, ki bi lahko resno ogrozilo stabilnost celotnega državnega aparata. Po mnenju sindikalnih predstavnikov nova zakonodaja ne prinaša nobenih obljubljenih izboljšav, temveč zgolj poenostavlja postopke za odpuščanje zaposlenih v javni upravi. Sindikat državnih uradnikov je vlado pozval, naj predlog na svoji seji zavrne, saj menijo, da bi takšne spremembe povzročile strokovno degradacijo javne uprave. Kritiki opozarjajo, da poskus poslancev vladne koalicije, da bi s povsem novo normo nadomestili sedanji zakon, nima strokovne podlage in temelji na želji po hitrem kadrovanju brez ustreznih varovalk. Vlada se na očitke o diletantizmu še ni odzvala, sindikati pa napovedujejo stopnjevanje pritiska, če njihove zahteve po ohranitvi stabilnosti javnega sektorja ne bodo upoštevane v zakonodajnem postopku.

Vlada Andreja Babiša je odobrila ukinitev 322 delovnih mest v državni upravi, največ na uradu vlade. Sprejeli so tudi predlog o razširitvi pristojnosti Vrhovnega kontrolnega urada. Od začetka januarja bo na uradih manj 322 zaposlenih.

Češki premier Andrej Babiš je holding Agrofert do 8. januarja nepovratno prenesel v skrbniški sklad RSVP Trust, ki ga je ustanovilo svetovalno podjetje Roklen s pravno podporo odvetniške pisarne DBK. Upravitelj sklada je bančnik Wilfried Reinhard Elbs, nadzor pa bo izvajala protektorka Věra Výtvarová.

Urad za varstvo konkurence (ÚOHS) je dokončno razveljavil postopek javnega naročila, ki ga je izvedlo praško prometno podjetje (DPP) za nakup do 180 baterijskih trolejbusov v vrednosti več kot tri milijarde kron. Urad je o tem obvestil v sporočilu za javnost. Odločitev je pravnomočna, DPP pa jo lahko izpodbija z upravno tožbo na Deželnem sodišču v Brnu.

Češki jedrski elektrarni Temelín in Dukovany sta od začetka leta proizvedli več kot 31,02 teravatnih ur (TWh) električne energije, kar je največ v enem letu doslej. K povečanju proizvodnje so prispevale spremembe v ciklih goriva in posodobitve elektrarn. S tem so presegle prejšnji rekord iz leta 2022. Lani so češke jedrske elektrarne proizvedle 29,7 TWh električne energije.

Na Češkem so cene bencina dosegle najnižjo raven od poletja 2021. Povprečna cena za liter Naturala 95 znaša 33,35 čeških kron. Pocenila se je tudi nafta, ki se prodaja po povprečni ceni 32,62 čeških kron za liter. Od prejšnjega tedna se je cena Naturala 95 znižala za 41 halerjev.

Energetski regulacijski urad (ERÚ) je sporočil, da se bo regulirana cena elektrike za gospodinjstva na Češkem z začetkom prihodnjega leta znižala za 15,1 odstotka. To bo potrošnikom prineslo povprečni prihranek 420 kron na megavatno uro (MWh) v primerjavi z letošnjim letom.

Češki energetski regulativni urad (ERÚ) je napovedal, da se bo regulirani del cene električne energije za gospodinjstva z začetkom prihodnjega leta znižal za 15,1 odstotka. Ta odločitev bo povprečnemu odjemalcu prinesla prihranek v višini približno 420 čeških kron na porabljeno megavatno uro (MWh). Znižanje stroškov bodo občutili tudi večji odjemalci, ki bodo za megavatno uro plačevali več sto kron manj kot doslej. Glavni razlog za takšen upad cen je odločitev češke vlade, ki je decembra potrdila oprostitev plačila prispevkov za podprte vire energije (POZE). Znižanje reguliranega dela cene predstavlja pomemben preobrat v primerjavi s prejšnjimi napovedmi, po katerih se je pričakovalo zvišanje stroškov. Država bo razliko v ceni pokrila iz proračunskih sredstev, kar neposredno razbremenjuje končne porabnike. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta ukrep pomembno vplival na zmanjšanje inflacijskih pritiskov in izboljšanje kupne moči prebivalstva na Češkem.

Japonski proizvajalec analitičnih in merilnih instrumentov Shimadzu kupuje brnskega proizvajalca elektronskih mikroskopov Tescan. Vrednost posla je ocenjena na 678 milijonov dolarjev, kar je približno 14 milijard kron. Dosedanji večinski lastnik brnskega podjetja je bila globalna investicijska družba Carlyle.

Češko podjetje Cendis, ki upravlja sistem elektronskih vinjet, pričakuje, da bo v letošnjem letu zbralo 8,46 milijarde kron prihodkov od prodaje vinjet. Do konca novembra so prodali 9,36 milijona vinjet v skupni vrednosti 7,75 milijarde kron. Lani so vozniki kupili 9,04 milijona vinjet v vrednosti 7,21 milijarde kron. Cene vinjet se bodo 1. januarja zvišale.

Medijska velikana Canal+ in Warner Bros. Discovery sta podpisala novo večletno in večozemeljsko pogodbo, ki predstavlja pomemben mejnik v njunem mednarodnem sodelovanju. Sporazum vključuje razširitev storitve HBO Max na Poljsko in Češko prek platforme Canal+, hkrati pa zagotavlja nadaljnjo distribucijo tematskih kanalov skupine Warner Bros. Discovery v več regijah. Partnerstvo prinaša tudi pomembno spremembo pri dostopnosti filmskih vsebin, saj bodo filmi studia Warner Bros. na programih Canal+ na voljo že šest mesecev po njihovi premieri v kinih. Ta strateška poteza krepi položaj obeh podjetij na konkurenčnem trgu pretočnih vsebin in linearne televizije. Z razširitvijo sodelovanja bosta podjetji optimizirali doseg svojih vsebin, zlasti v srednji in vzhodni Evropi. Prenovljeni dogovor vključuje tudi podaljšanje pravic za ključne tematske programe, kar naročnikom Canal+ zagotavlja dolgoročen dostop do uveljavljenih zabavnih vsebin pod okriljem ameriškega medijskega konglomerata.