Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiga je javno stopil v bran ukrajinskemu veleposlaniku na Češkem Vasilu Zvariču, potem ko se je ta zapletel v oster diplomatski spor s predsednikom češke poslanske zbornice Tomiem Okamuro. Sibiga je prek družbenega omrežja X sporočil, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na domnevne žalitve Okamure, uperjene proti Ukrajini in njenemu političnemu vodstvu. Minister je hkrati odločno zavrnil kritike in "poučevanje" s strani čeških politikov glede primernega obnašanja tujih diplomatov. Spor se je dodatno zaostril, ko je češki diplomat Petr Macinka kritiziral Zvaričevo javno ocenjevanje izjav enega najvišjih ustavnih predstavnikov Češke republike. Macinka je mnenja, da takšno ravnanje tujega veleposlanika ni primerno. Sibiga je v odgovoru pozval k bolj konstruktivnemu dialogu, medtem ko češka opozicija zaradi incidenta in Okamurove retorike že zahteva njegovo razrešitev s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Dogajanje odraža globoke notranjepolitične razkole na Češkem glede podpore Kijevu.

Češki premier Andrej Babiš je ponovil, da Češka ne bo zagotavljala sredstev za Ukrajino iz državnega proračuna, ker nima dovolj denarja za svoje državljane.

Češke opozicijske stranke so sprožile postopek za odstavitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje stranke SPD, zaradi vsebine njegovega novoletnega nagovora. Kritiki iz vrst ODS, Piratov in gibanja STAN so njegove izjave označili za nesprejemljive, pri čemer so nekateri vsebino opisali kot prorusko propagando in širjenje sovraštva. Predsednik Piratov Zdeněk Hřib je napovedal, da se bo zbiranje podpisov za predlog o razrešitvi začelo prihodnji teden. Opozicija od vlade zahteva, da se jasno distancira od Okamurovih stališč, medtem ko stranka STAN pripravlja resolucijo, s katero bi se parlament uradno ogradil od njegovih izjav. Na nagovor se je odzvalo tudi ukrajinsko veleposlaništvo, ki je izrazilo nestrinjanje z retoriko češkega politika. Medtem ko koalicijski partnerji, kot je Patrik Nacher iz stranke ANO, zadeve še ne komentirajo podrobno, podporniki svobode govora poudarjajo pravico do izražanja lastnih stališč.

Češka opozicija na čelu s stranko ODS je sprožila postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje desničarske stranke SPD. Razlog za ostro politično reakcijo so bile njegove izjave v novoletnem nagovoru, ki so jih nasprotniki označili za sovražne in uperjene proti Ukrajini. Predsedstvo ODS je v svojem sklepu vsebino govora označilo za nesprejemljivo ter pozvalo vlado, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj se od Okamurovih besed jasno distancira. Poleg stranke ODS sta kritiko izrazili tudi stranka STAN, ki pripravlja posebno resolucijo, in ukrajinski predstavniki. Kritiki trdijo, da Okamurove izjave niso le politično sporne, temveč neposredno škodujejo mednarodnemu ugled Češke republike. V spodnjem domu parlamenta se tako obeta razprava o njegovi primernosti za vodenje zakonodajnega telesa. Napetosti so dosegle vrhunec po tem, ko so opozicijski politiki njegove besede opisali kot polne sovraštva, kar po njihovem mnenju ne pritiče visokemu državnemu funkcionarju. Razplet glasovanja bo odvisen predvsem od trdnosti vladne koalicije in odločitve stranke ANO, ki vodi češko vlado.

Ruslan Stefančuk, predsednik ukrajinskega parlamenta, se je v petek ostro odzval na novoletni nagovor predsednika češkega poslanskega doma Tomia Okamure. Stefančuk je Okamurove besede, v katerih je slednji izrazil nasprotovanje nadaljnji pomoči Ukrajini, označil za nazoren primer neizobraženosti, manipulacije in cinizma. V svojem odzivu je Stefančuk poudaril prepričanje, da bo češka javnost takšna stališča obsodila, zgodovina pa bo po njegovem mnenju pokazala, ali je Okamura deloval kot »koristni idiot« ali kot agent ruske obveščevalne službe FSB. Zaradi spornega govora, v katerem je Okamura med drugim trdil, da Evropska unija vodi svet v tretjo svetovno vojno, so se nanj usuli plazovi kritik tudi znotraj Češke republike. Vodstvo vladajoče stranke ODS je vlado pozvalo, naj se od predsednika parlamenta jasno distancira, obenem pa so napovedali podporo njegovi razrešitvi s položaja predsednika spodnjega doma. Napetosti med Okamuro in ukrajinsko stranjo so se stopnjevale že od njegove izvolitve dalje, ko je s svojimi dejanji in retoriko nakazal radikalen odklon od dotedanje češke zunanje politike glede podpore napadeni državi.

Mandatar za sestavo nove češke vlade Andrej Babiš je v pogovoru za medije izrazil podporo Filipu Turku iz stranke Motoristi sebi za vodenje ministrstva za okolje. Babiš meni, da bi moral Turek dobiti priložnost, vendar je hkrati poudaril, da se v primeru predsednikove zavrnitve imenovanja ne bo odločil za vložitev kompetenčne tožbe proti predsedniku Petru Pavlu. Sestanek med Babišem in predsednikom države glede sestave nove vlade je predviden za prihodnji teden. Poleg kadrovskih vprašanj se je Babiš dotaknil tudi gospodarskih izzivov, predvsem državnega proračuna za leto 2026, ki bo po njegovih besedah izjemno zahteven. V zasebnem delu pogovora je omenil, da se njegova družina postopoma umika iz poslovnega imperija Agrofert. Izjave prihajajo v času koalicijskih pogajanj, kjer se Babiševa stranka ANO dogovarja o sodelovanju s strankama SPD in Motoristi sebi, kar je neposredna posledica oktobrskih dogovorov o razdelitvi resorjev.

Predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Stefančuk se je ostro odzval na novoletni nagovor podpredsednika češkega poslanskega doma Tomia Okamure. Stefančuk je njegove izjave glede pomoči Ukrajini označil za primer neizobraženosti, manipulacij in cinizma. Po mnenju ukrajinskega uradnika Okamurove trditve ne škodujejo le ugledu Ukrajine, temveč predvsem Češki republiki in njenim državljanom. Stefančuk je poudaril, da takšne populistične izjave izkrivljajo realnost mednarodne pomoči in obrambe evropskih vrednot. Ukrajinska stran je poudarila, da so tovrstni retorični napadi v nasprotju z uradno politiko Prage, ki ostaja ena ključnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Odziv vrhovne rade odraža naraščajočo občutljivost Kijeva na naraščanje populističnih razpoloženj v evropskih državah, ki bi lahko ogrozila stabilnost vojaške in finančne podpore.

Mandatar za sestavo nove češke vlade in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je v pogovoru za regionalni časopis Deník potrdil, da je pripravljen ponuditi ministrsko priložnost Filipu Turku, poslancu in častnemu predsedniku stranke Motoristi sebi. Babiš je poudaril, da bo Turek dobil priložnost za delo v vladi, vendar bo moral v primeru morebitnih napak ali dejanj, ki bi škodovala ugledu kabineta, položaj nemudoma zapustiti. Ta izjava prihaja v času intenzivnih koalicijskih pogajanj, kjer se Babiš trudi oblikovati stabilno vladno večino. Politična usoda Filipa Turka ostaja negotova tudi zaradi nasprotovanja češkega predsednika Petra Pavla. Slednji je v preteklih dneh izrazil zadržke do imenovanja Turka na ministrski položaj, kar napoveduje zahtevna usklajevanja med predsednikom republike in mandatarjem. Babiš se bo s Pavlom o sestavi ministrske ekipe podrobneje pogovarjal prihodnji teden, ko bo jasno, ali bo predsednik pripravljen popustiti pri svojih zahtevah glede kadrovske zasedbe nove vlade.

Češko gospodarstvo je v lanskem tretjem četrtletju zabeležilo 2,8-odstotno medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja najvišjo stopnjo gospodarske rasti od drugega četrtletja leta 2022. Po podatkih tamkajšnjega statističnega urada se je obseg gospodarstva v primerjavi s predhodnim trimesečjem povečal za 0,8 odstotka. Rezultati so nekoliko presegli prvotne ocene in napovedi analitikov, ki so predvidevali 2,7-odstotno rast. Pozitivni trendi v češkem gospodarstvu sovpadajo s širšim okrevanjem v evropskem prostoru, kjer je bila rast v tretjem četrtletju leta 2025 prav tako višja od pričakovanj. Čeprav je bila rast v celotnem evrskem območju skromnejša in je znašala 0,2 odstotka, so dobri rezultati v Franciji in srednji Evropi prispevali k stabilizaciji gospodarskih razmer. Za Češko, ki velja za pomembno industrijsko vozlišče, ti podatki pomenijo prekinitev obdobja stagnacije in začetek močnejšega cikla okrevanja.

Ukrajinsko veleposlaništvo v Pragi je podalo uraden in oster odziv na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure, ki je v svojem novoletnem nagovoru zahteval takojšnjo prekinitev vojaške pomoči Kijevu. Ukrajinski veleposlanik Vasil Zvarič je Okamurove besede označil za žaljive, polne sovraštva in skladne z rusko propagando, saj je češki politik ukrajinsko vodstvo označil z izrazom "hunta". Okamura je v svojem nagovoru poudaril, da sredstva, namenjena češkim državljanom, ne bi smela biti porabljena za nakup orožja za Ukrajino. Veleposlanik Zvarič je v odgovoru poudaril, da so takšne izjave nesprejemljive in da neposredno spodkopavajo diplomatske odnose med državama. Incident odraža naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede nadaljnje podpore Ukrajini v boju proti ruski agresiji.

Podpredsednik poslanske zbornice češkega parlamenta Tomio Okamura je v svojem novoletnem nagovoru državljanom ostro nastopil proti nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Okamura je pozval češko vlado, naj namesto financiranja oboroženih sil sosednje države sredstva raje nameni za potrebe čeških družin, upokojencev in invalidov. Po njegovem mnenju so trenutni državni izdatki za ukrajinsko vojsko nesprejemljivi v luči domačih gospodarskih izzivov. Okamura je v videonagovoru poudaril, da bi morala biti prioriteta države blaginja lastnih državljanov, ne pa vpletenost v tuji konflikt. Njegove izjave odražajo naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede dolgoročne vzdržnosti in obsega pomoči Kijevu. Kritika temelji na prepričanju, da država zanemarja socialno šibke skupine prebivalstva na račun geopolitičnih ciljev, kar v delu javnosti sproža razprave o pravični porazdelitvi proračunskih sredstev.

Češki predsednik Petr Pavel je v svojem novoletnem nagovoru podal podrobno oceno stanja v državi v letu 2025, pri čemer je izpostavil tako dosežke kot pomanjkljivosti češkega naroda. Predsednik je opozoril na globoko družbeno razdeljenost in poudaril pomen dela nevladnih organizacij, ki prispevajo k stabilnosti družbe. Poleg družbene kritike je Pavel izrazil ponos nad dosežki čeških športnikov, znanstvenikov in razvijalcev videoiger, hkrati pa je poudaril, da Češka republika ostaja ena najvarnejših in najbolj radodarnih držav na svetu. Poseben del govora je predsednik namenil prihajajoči politični ureditvi, saj je novi vladi zaželel uspeh pri njenem delu, vendar ob tem jasno napovedal, da bo njene korake in odločitve budno spremljal skozi celoten mandat. Državljane je pozval k medsebojni skrbi in si zaželel, da bi si kljub pritiskom vsakdanjih obveznosti znali vzeti čas za počitek. Nagovor odraža Pavlovo vlogo moralne avtoritete, ki po javnomnenjskih raziskavah uživa visoko zaupanje, hkrati pa ohranja zahteven odnos do političnih akterjev, kar se je pokazalo že pri njegovih prejšnjih zahtevah do mandatarja Andreja Babiša.

Češki predsednik Petr Pavel je v svojem novoletnem nagovoru poudaril ključno vlogo civilne družbe pri premoščanju družbenih razkolov, ki ga močno skrbijo. Po njegovem prepričanju mora civilna družba dopolnjevati redno politiko, saj lahko le tako državljani presežejo polarizacijo, ki je trenutno prisotna v češki javnosti. Predsednik je izrazil pripravljenost na aktivno spremljanje dela nove vlade, pri čemer je napovedal nadzor nad izpolnjevanjem njenih obljub. Pavel je v govoru zavzel konstruktivno držo do izvršne oblasti in poudaril, da je novi vladi na začetku mandata treba dati ustrezen prostor za delo. Ob tem je vladi zaželel uspeh pri njenem delovanju, saj je to v primarnem interesu vseh državljanov. Njegov nastop je bil usmerjen v spodbujanje narodne enotnosti in poudarjanje odgovornosti politikov do javnosti, hkrati pa je izpostavil potrebo po medsebojnem sodelovanju različnih družbenih sfer za dosego skupnega napredka.

Češki premier Andrej Babiš je v petek po telefonu govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Na družbenem omrežju X je Babiš sporočil, da sta se pogovarjala o vojni v Ukrajini, migracijah, Evropi, Višegrajski skupini in obisku v Beli hiši, kjer sta se s soprogama Moniko in Melanijo srečala marca 2019.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Evropska unija bo za pomoč Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo skupno posodila 90 milijard evrov. Sredstva bodo izplačana postopoma in pod določenimi pogoji. Madžarska, Slovaška in Češka pri tem ne bodo sodelovale. EU bo od leta 2028 letno plačevala približno tri milijarde evrov obresti na posojilo Ukrajini, Nemčija pa bo kot največja donatorka proračuna EU prevzela večji del stroškov tega posojila.

Evropska unija je po dolgih pogajanjih dosegla dogovor o dodelitvi 90 milijard evrov posojila Ukrajini, pri čemer Madžarska, Češka in Slovaška niso sodelovale. Srbijanski minister Bratina je izjavil, da bi morala Hrvaška, podobno kot Ukrajina, plačati z ozemljem. Premier Plenković se je udeležil vrha EU v Bruslju, kjer so razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine, čemur Belgija ostro nasprotuje. Ursula von der Leyen in njena ekipa pa si prizadevata za uporabo ruskega premoženja za financiranje ukrajinske vojske, kljub pravnim vprašanjem in dolgovom Kijeva.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o obsežnem brezobrestnem posojilu Ukrajini za prihodnji dve leti. Financiranje tega posojila bo države članice EU predvidoma stalo približno 3 milijarde evrov letno za nedoločen čas. Analitiki menijo, da bo to omogočilo Ukrajini nakup dodatnega orožja, medtem ko se v EU povečujejo socialni pritiski.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Države članice EU so se dogovorile o skupnem posojilu Ukrajini v višini približno 90 milijard evrov, vendar so bile iz končnega dogovora izvzete Madžarska, Slovaška in Češka. Češki opozicijski politiki so to označili za izdajo. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral posojilo in dejal, da Evropo približuje vojni. Andrej Babiš je poudaril, da je imela Češka drugačno stališče kot Slovaška in Madžarska, ki nista podprli sklepov Evropskega sveta, vendar je skupaj z njima zavrnila jamstvo za posojilo Ukrajini.

Vladimir Putin je že po prihodu na oblast leta 2000 govoril o Ukrajini kot o umetni državi, ki pripada Rusiji, opozarjal pa je tudi na težave, če bi se Ukrajina priključila Natu. Grozil je tudi z odmazdo v primeru namestitve ameriškega obrambnega dežnika na Češkem. Njegova trdota pri mirovnih pogajanjih z Ukrajino izhaja iz prepričanja, da so ruske sile v Ukrajini uspešne.

Vladimir Putin je med konferenco opozoril Evropo pred morebitno blokado Kaliningrada, ruske eksklave. Zagrozil je, da bo Rusija uničila vse grožnje, ki se nanašajo na to območje, in poudaril, da ne bo dovolil blokade svojega ozemlja. Putin je dejal, da bi takšne akcije lahko vodile v eskalacijo konflikta in celo v oborožen konflikt.

Po izjavah ministra za obrambo Jaromírja Zůne o modernizaciji F-35 in nadaljnji podpori Ukrajini, podpredsednik SPD Radim Fiala pravi, da stranka ne razmišlja o njegovi zamenjavi. Minister Zůna, ki ga je imenovala SPD, je presenetil s svojimi stališči o podpori Ukrajini, nakupu stíhaček F-35 in drugih vprašanjih. Andrej Babiš je izjavil, da je Zůna še nov in mu bodo vse razložili.

Novi češki obrambni minister Jaromír Zůna (SPD) je na tiskovni konferenci poudaril, da bo Češka nadaljevala s podporo Ukrajini in obsodil Rusijo kot agresorja. Kljub temu želi najti optimalne načine pomoči napadeni državi. Zůna, ki ga je v vlado imenovala SPD, se zavzema za prenehanje pošiljanja denarja Ukrajini in zaustavitev čeških pobud za dobavo streliva. O tem bo odločala celotna vlada. Zůna načrtuje obisk Slovaške in Ukrajine, ministru Řehki pa je naložil posebno nalogo.

SPD ne načrtuje zamenjave svojega ministra za obrambo Jaromírja Zůne zaradi njegovih izjav na tiskovni konferenci o nadaljnji podpori Ukrajini in nakupu lovcev F-35, je dejal vodja poslanske skupine SPD Radim Fiala. Predsednik Petr Pavel je Zůno podprl. Napetost okoli ministra Zůne zaradi njegovih izjav o Ukrajini narašča, poslanska skupina SPD pa bo odločala o nadaljnjih korakih. Poslanka Zuzana Majerová je priznala možnost njegovega odpoklica iz vlade.

Novemu češkemu ministru za obrambo Jaromiru Zunu so prepovedali javno izražanje o vprašanju Ukrajine. Odločitev je sprejelo vodstvo njegove stranke 'Svoboda in neposredna demokracija' po prvih ministrovih izjavah, poroča francoski časopis Le Monde.

Češki milijarder Michal Strnad, ki je zaslužil z dobavo streliva Ukrajini, širi svoj vojaški imperij v Srbijo. Njegova podjetja v Srbiji že množično proizvajajo strelivo za Ukrajino, načrtujejo pa tudi proizvodnjo dronov.

V češki stranki SPD so se pojavile napetosti, potem ko je minister za obrambo Jaromír Zůna izrazil podporo Ukrajini. Stranka je po tem objavila videoposnetke, v katerih popravlja to stališče glede obiska Kijeva, nakupa letal F-35 in splošne podpore Ukrajini. Na tiskovni konferenci ministru Zůni niso dovolili govoriti, Tomio Okamura pa je izjavil, da Zůna ne bo potoval v Ukrajino in da bo obrambno ministrstvo pripravilo podlage za končanje sodelovanja v iniciativi za podporo Ukrajini z municijo. Okamura je kritiziral tudi nakup letal F-35.

Nemška vojska je po mednarodnem razpisu za novo standardno pištolo izbrala model CZ P13 češkega proizvajalca Česká zbrojovka a.s. 9-milimetrska pištola bo postopoma zamenjala obstoječe pištole P8 v uporabi Bundeswehra. Izbira temelji na obsežnih tehničnih ocenah in operativnih preizkusih, kar odraža prizadevanja Nemčije za posodobitev, interoperabilnost in dolgoročno vzdrževanje opreme vojakov.

Češka vladna koalicija, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi sobě, je v parlamentarni postopek vložila predlog nove zakonodaje, s katero namerava ustaviti veljavnost trenutnega zakona o državni službi. Namen novega zakona je približati zaposlovanje v državni upravi ureditvi v zasebnem sektorju, kar bi omogočilo lažje in hitrejše odpuščanje javnih uslužbencev. Predlagatelji trdijo, da bo nova uredba omogočila vitkejšo in učinkovitejšo državno upravo, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje političnih čistk ob menjavah oblasti. Nova norma naj bi začela veljati julija prihodnjega leta, delovnopravna razmerja v državni upravi pa bi se po novem primarno ravnala po splošnem zakonu o delovnih razmerjih. Spremembam nasprotujejo predvsem tisti, ki menijo, da bo to zmanjšalo zaščito uslužbencev pred političnimi pritiski in destabiliziralo strokovno kontinuiteto v čeških državnih institucijah. Predstavniki koalicije poudarjajo, da je trenutni sistem preveč rigiden in onemogoča fleksibilno upravljanje s kadri.

Ministrica za finance Alena Schillerová (ANO) je napovedala, da je verjetno potrebno povečati proračunski primanjkljaj za prihodnje leto. Predlog prejšnje vlade Petra Fiale (ODS) je predvideval 286 milijard kron deficita. Premier Andrej Babiš (ANO) je že izjavil, da bodo za njegovo vlado prioriteta obvezni izdatki in sofinanciranje evropskih sredstev. Vlada naj bi o predlogu državnega proračuna za prihodnje leto razpravljala 19. januarja. Prav tako je Schillerjeva napovedala uvedbo elektronske evidence prometa (EET) leta 2027.

Predsednik senata Miloš Vystrčil je ob drugi obletnici tragičnega streljanja na Filozofski fakulteti Univerze Karlove v Pragi poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti na to tragedijo. Skupaj z drugimi politiki je v nedeljo počastil spomin na žrtve na praškem trgu Jana Palacha. Podporo svojcem žrtev so izrazili tudi predsednik Petr Pavel in premier Andrej Babiš. V spomin na 14 umrlih študentov in pedagogov bodo organizirali tudi dobrodelni koncert in mašo.

Policija je predlagala obtožnico proti nekdanjemu poslancu Dominiku Feriju zaradi suma dodatnega posilstva. Tožilstvo za Prago 3 je potrdilo, da se obtožnica nanaša na primer, v katerem je bila takrat sedemnajstletna deklica, ki je izjavila, da je imela s Ferijem sporazumni spolni odnos, med katerim si je on snel kondom. Policija je Ferija obtožila marca po posredovanju Ustavnega sodišča, prvotno pa je zadevo zavrgla. Januarja naj bi sodišče obravnavalo njegovo pogojno izpustitev.

Med reševalno akcijo na Kilimandžaru se je zgodila tragedija, ko je strmoglavil helikopter. V nesreči je umrlo vseh pet ljudi na krovu.

Ob drugi obletnici streljanja na Filozofski fakulteti Univerze Karlove v Pragi so se politiki, med njimi predsednik senata Miloš Vystrčil, predsednik Petr Pavel in premier Andrej Babiš, ter javnost spomnili žrtev. V spomin na 14 umrlih študentov in pedagogov so potekale slovesnosti, benefični koncert in maša. Poudarili so, da se takšna tragedija ne sme ponoviti, Univerza Karlova pa bo okrepila varnostne ukrepe.

Ministrica za finance Alena Schillerjeva je izjavila, da je verjetno potrebno povečati proračunski primanjkljaj za prihodnje leto. Predlog prejšnje vlade Petra Fiale je predvideval primanjkljaj v višini 286 milijard kron.

Gibanje Starostniki in neodvisni (STAN) je poslalo odprto pismo premierju Andreju Babišu in vodstvu ANO, v katerem kritizira reorganizacijo na ministrstvu za zunanje zadeve pod vodstvom ministra Petra Macinke. STAN trdi, da se struktura ministrstva spreminja na hitro in brez ustreznih analiz. Macinka zagotavlja, da je bila sistemizacija usklajena z veleposlaniki in da se ne ukinja nobeno delovno mesto v tujini. Babiš naj bi zadevo reševal še pred božičnimi prazniki.

Alena Schillerjeva je opozorila, da se je schodek češkega državnega proračuna do 19. decembra povečal na skoraj 275 milijard kron, kar pomeni, da bo težko doseči načrtovani letni primanjkljaj v višini 241 milijard kron. Schillerjeva je kritizirala finančno politiko, rekoč, da se proračun zaletava v zid.

Predsednik Motoristov sebi, Petr Macinka, se bo predvidoma srečal s premierjem Andrejem Babišem in kandidatom za ministra za okolje Filipom Turkom pred 7. januarjem. Macinka je izrazil nestrinjanje z nekaterimi izjavami Hrada glede Turka, ki ga predsednik Petr Pavel zavrača kot ministra. Macinka vztraja, da je Turk edini kandidat Motoristov za to mesto.

Češki zunanji minister Petr Macinka (Motoristi zase) je zavrnil kritike opozicije glede sprememb na ministrstvu za zunanje zadeve, rekoč, da so bile izvedene po posvetovanju z izkušenimi diplomati. Hkrati je gibanje Starost in neodvisni (STAN) kritiziralo reorganizacijo ministrstva pod vodstvom Motoristov kot prenagljeno in brez analiz. Premier Andrej Babiš (ANO) naj bi zadevo reševal še pred božičnimi prazniki.

Češki premier Andrej Babiš (ANO) je na drugi dan božiča objavil video, v katerem je razkril, da ga je po telefonu poklical ameriški predsednik Donald Trump. Pogovarjala sta se o vojni v Ukrajini, migracijah in Višegrajski skupini (V4). Trumpova žena Melania pa je Babiševi ženi Moniki poslala pozdrave.

Vlada Andreja Babiša je na seji obravnavala število in strukturo delovnih mest na ministrstvih in drugih uradih. Od začetka januarja bo ukinjenih 322 delovnih mest, največ na uradu vlade, ministrstvu za finance in ministrstvu za industrijo. Po besedah ministra Petra Macinke se bo število zaposlenih na zunanjem ministrstvu zmanjšalo za 29, spremembe pa izhajajo iz prioritet vlade, kot je gospodarska diplomacija. Minister Alena Schillerova je dejala, da to ni končna številka odpuščanj, saj se bodo prihranki še iskali.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu čestital za rojstni dan in izrazil podporo napredku v mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Erdoğan je poudaril, da Turčija podpira ta proces.

Premier Andrej Babiš (ANO) želi na koalicijski seji z ministrom za zunanje zadeve Petrom Macinko (Motoristi) razpravljati o načrtovani reorganizaciji ministrstva. Babiš je to izjavil za časnik Deník N. Macinka je dejal, da bo Babišu pojasnil svoje korake.

Alena Schillerová, nekdanja ministrica za finance Češke, je napovedala, da se načrtovani primanjkljaj državnega proračuna za letošnje leto v višini 241 milijard kron ne bo dosegel. Po njenih besedah se je primanjkljaj do 19. decembra približal 275 milijardam kron. Schillerová je opozorila, da se je deficit samo v novembru povečal za 49,3 milijarde kron in dosegel 232,4 milijarde kron, kar je kljub temu najnižji primanjkljaj v zadnjih šestih letih.

Češki premier Andrej Babiš je potrdil, da je v skrbniški sklad RSVP Trust prenesel izključno holding Agrofert, medtem ko bo investicijsko družbo SynBiol obdržal v svoji neposredni lasti. S to potezo je premier odgovoril na zahteve po odpravi konflikta interesov, ki jih je kot pogoj za njegovo politično delovanje postavil predsednik države. Babiš je v pogovoru za medije pojasnil, da je prenos Agroferta, ki vključuje približno 200 podjetij, nepovraten, kar pomeni, da je nad holdingom uradno izgubil nadzor. Upravljanje sklada je prevzel neodvisni upravitelj, po Babiševi smrti pa bodo deleži prešli na njegove potomce. Kljub temu pa odločitev, da družba SynBiol ne bo del tega sklada, sproža nova vprašanja o popolni ločitvi premierjevih poslovnih in političnih dejavnosti. SynBiol prek sklada Hartenberg upravlja s številnimi naložbami na področju zdravstva, vključno z reprodukcijskimi klinikami, ter nepremičninami in živilstvom. Babiš poudarja, da se delnice Agroferta v njegovo last ne bodo vrnile niti po morebitnem odhodu iz vlade, s čimer želi utrditi videz transparentnosti pri vodenju države.

Poslanci češke vladne koalicije so v poslansko zbornico vložili predlog zakona, ki predvideva popolno odpravo trenutno veljavnega zakona o javnih uslužbencih. Po poročanju spletnega portala Novinky.cz nameravajo predlagatelji obstoječo ureditev nadomestiti z novo zakonodajo, ki bi omogočila bistveno hitrejše in lažje odpuščanje v državni upravi. Cilj reforme je po navedbah avtorjev predloga vitkejši državni aparat in večja prožnost pri zaposlovanju, saj bi se delovnopravni status javnih uslužbencev po novem bolj približal ureditvi v zasebnem sektorju. Pod predlog se so podpisali poslanci gibanja ANO Radek Vondráček in Zuzana Ožanová, poslanec Libor Vondráček iz vrst SPD/Svobodnih ter Renata Vesecká iz stranke Motoristé. Predlagane spremembe bi pomenile konec posebnega varstva, ki so ga javni uslužbenci uživali doslej, kar bi po mnenju koalicije povečalo učinkovitost javne uprave. Kritiki po drugi strani opozarjajo na morebitno politizacijo državne službe, če bi bila odpuščanja postala enostavnejša ob vsaki menjavi oblasti. Predlog bo zdaj obravnavan v parlamentarnem postopku, kjer se pričakuje burna razprava o prihodnosti javne uprave.