Ameriški predsednik Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki predstavlja močno zaostritev ameriške zunanje politike in ekonomskega pritiska, je namenjen popolni osamitvi iranskega gospodarstva. Washington s tem t. i. »povratnim carinjenjem« sili ključne svetovne gospodarske sile v izbiro med dostopom do ameriškega trga in sodelovanjem s Teheranom. Kitajska se je na napoved že odzvala z odločnim nasprotovanjem in napovedala zaščito svojih legitimnih pravic in interesov. Tiskovna predstavnica kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Mao Ning je poudarila, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev, ter obsodila enostransko uveljavljanje sankcij in t. i. dolgo roko ameriškega sodstva. Kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu je ob tem opozorilo, da prisila in pritiski ne morejo rešiti mednarodnih sporov. Analize kažejo, da bo vpliv na Indijo morda manjši, kot je bilo sprva pričakovano, saj blagovna menjava med New Delhijem in Teheranom znaša le približno 0,15 odstotka celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu Indija, ki se že spopada s predhodno uvedenimi 50-odstotnimi carinami na določene izdelke, ostaja pod pritiskom. Ukrep bi lahko povzročil velike premike v svetovnih dobavnih verigah in dodatno zaostril odnose med ZDA in njihovimi ključnimi trgovinskimi partnericami.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da so oblasti vzpostavile popoln nadzor nad državo po valu nasilnih protestov, v katerih je po podatkih iz tujine umrlo najmanj 572 ljudi. Aragči je na srečanju s tujimi diplomati v Teheranu zagotovil, da se bo dostop do spleta kmalu povrnil v normalno stanje, hkrati pa je za organizacijo nemirov neposredno obtožil tujino. Po njegovih besedah razpolagajo z obsežnimi dokazi, da sta imela pri destabilizaciji države glavno vlogo Združene države Amerike in Izrael. Kljub zaostrenim odnosom in obtožbam o vmešavanju je iranska stran nakazala odprtost za diplomatsko reševanje sporov. Minister Aragči je poudaril, da so vrata za pogajanja z ZDA še vedno odprta, kar je neposreden odziv na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je pred tem javno ocenil, da si Iran zaradi notranjih pritiskov in naraščajočega števila žrtev zdaj bolj kot kdaj koli prej želi pogajanj, čeprav je hkrati ohranil ostro retoriko glede iranskih jedrskih dejavnosti. Iranske oblasti vztrajajo pri trditvi, da so tuji vstopniki streljali na protestnike in policijo, da bi ustvarili pretvezo za zunanjo vojaško posredovanje. Ta narativa služi kot podlaga za pogojevanje prihodnjih pogovorov, kjer Teheran še naprej zahteva odpravo gospodarskih sankcij in priznanje jedrskih pravic. Razmere v državi ostajajo napete, saj mednarodna skupnost pozorno spremlja ravnanje iranskih varnostnih sil in morebiten začetek novega kroga posrednih pogajanj med Teheranom in Washingtonom.

Ameriški predsednik Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One ponovno zagrozil Iranu z uporabo močne sile, če se bo teokratski režim odločil za povračilne ukrepe proti ameriškim ciljem. Trump je poudaril, da Združene države Amerike preučujejo zelo ostre vojaške možnosti, medtem ko se Teheran spopada z obsežnimi notranjimi protesti in destabilizacijo. Predsednik je ob tem spomnil na pretekle operacije, vključno z usmrtitvijo generala Kasema Solejmanija in vodje Isisa Abuja Bakra al Bagdadija, s čimer je utemeljil resnost svojih groženj. Medijsko pozornost je pritegnil tudi Trumpov verbalni napad na novinarko mreže CNN, katere vprašanje o tem, ali Iran njegove grožnje jemlje resno, je označil za neumno. Kljub stopnjevanju javne napetosti pa se v ozadju odvijajo tihi diplomatski premiki. Iranski zunanji minister Abas Aragči naj bi namreč navezal stik s Stevom Witkoffom, posebnim odposlancem prihodnje Trumpove administracije, kar nakazuje na morebitno iskanje diplomatskega izhoda iz zaostrenih razmer. Izrael medtem pozorno spremlja razvoj dogodkov in se vzdrži neposrednega posredovanja, čeprav bi od oslabitve svojega regionalnega tekmeca lahko odnesel največ koristi. Razmere ostajajo napete, saj iranski režim stopnjuje nasilje nad protestniki doma, hkrati pa Združenim državam Amerike grozi z napadi na vojaška oporišča, če se bodo te vmešavale v notranje zadeve države. Trumpove napovedi o napadih na cilje, ki si jih Iran po njegovih besedah niti ne more predstavljati, dodatno zaostrujejo varnostno situacijo na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem in uvedbo novih gospodarskih sankcij proti Iranu, kjer se teokratski režim sooča z najhujšimi nemiri v zadnjih desetletjih. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike ukrepale z "zelo močnimi sredstvi", če bo Teheran začel usmrečevati aretirane protestnike, hkrati pa je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za katero koli državo, ki posluje z islamsko republiko. Bela hiša je ob tem podvojila grožnje z uporabo smrtonosne sile, če bo režim nadaljeval s streljanjem na lastne državljane, medtem ko poročila o smrtnih žrtvah med demonstranti presegajo številko 2700. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z opozorilom, da je država v celoti pripravljena na vojno in da so razmere v državi pod nadzorom, kljub poročilom o skorajšnjih usmrtitvah. Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da je Teheran pripravljen na vse možnosti, če bo Washington želel preizkusiti iransko vojaško moč. Iransko pravosodje je kljub mednarodnemu pritisku signaliziralo hitre sodne postopke in izvedbo usmrtitev za pridržane protestnike, vključno s prvim napovedanim primerom 26-letnega Erfana Soltanija. Analitiki opozarjajo, da Trumpova retorika in ekonomske grožnje, zlasti carine, ki bi lahko močno prizadele Kitajsko, vnašajo negotovost v svetovno gospodarstvo in politiko. Zavezniki v Perzijskem zalivu izražajo bojazen, da bi lahko morebitno ameriško vojaško posredovanje sprožilo kaos v regiji, ki ne bi nujno privedel do padca režima ajatole Alija Hameneja. Kljub napetostim znotraj varnostnih elit Irana za zdaj ni zaznati znakov razkola, ki bi napovedovali konec sedanjega režima.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Velike Britanije, Nemčije, Italije in Francije, ker naj bi njihove države podpirale množične protivladne proteste, ki pretresajo državo. Iranski uradniki so diplomatom predstavili videoposnetke, ki po njihovih trditvah dokazujejo nasilna dejanja protestnikov, hkrati pa so za organizacijo nemirov obtožili tuje obveščevalne službe. Iranski zunanji minister Abas Aragči je ob tem zatrdil, da so razmere v državi pod nadzorom in da so varnostne sile aretirale številne domnevne teroristične operativce. Medtem ko uradni Teheran vztraja pri tuji krivdi, so se odzvali tudi v Londonu. Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je sporočila, da so v Londonu na zagovor poklicali iranskega veleposlanika, od katerega zahtevajo pojasnila glede pretresljivih poročil o brutalnem zatiranju protestov. Po podatkih aktivistov je v spopadih z varnostnimi silami doslej življenje izgubilo najmanj 648 ljudi, kar sproža ostre obsodbe mednarodne skupnosti. Protestno gibanje, ki zahteva konec teokratskega režima, vzpostavljenega leta 1979, se je v zadnjih tednih močno okrepilo. Iranske oblasti so povečale pritisk na tuje diplomatske predstavnike v poskusu zmanjšanja mednarodne podpore protestnikom, medtem ko zahodne države stopnjujejo diplomatski pritisk zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic in prekomerne uporabe sile nad civilisti.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v luči naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike izjavil, da je država pripravljena tako na vojno kot na pogajanja. Aragči je poudaril, da so notranje varnostne razmere pod nadzorom, kljub poročilom o stopnjevanju nasilja in terorističnih dejanjih čez konec tedna. Medtem ko se v večjih iranskih mestih nadaljujejo protivladni protesti, ki trajajo že tretji teden, je Washington napovedal, da pozorno spremlja dogajanje in ne izključuje možnosti posredovanja v primeru stopnjevanja nasilja nad civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je odkrito podprl protestnike in nakazal pripravljenost na vojaški poseg, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o nevarnosti nove dolgotrajne vojne. Analitiki opozarjajo, da bi tuja vojaška intervencija lahko še poslabšala humanitarno krizo in otežila pot do demokratičnih sprememb. Retorika Teherana, ki svari pred povračilnimi ukrepi, se sooča s skeptičnimi ocenami o dejanski vojaški moči države, zlasti po razkritih pomanjkljivostih iranske zračne obrambe v nedavnih regionalnih spopadih. Napetosti med državama se dodatno stopnjujejo zaradi selektivnega poudarjanja človekovih pravic v ameriški zunanji politiki, kar po mnenju nekaterih kritikov ustvarja nevarno binarno izbiro med državnim zatiranjem in tujo invazijo. Iranski režim kljub mednarodnemu pritisku vztraja pri trdi liniji, hkrati pa preko diplomatskih kanalov pušča odprta vrata za morebitne pogovore, s čimer poskuša zmanjšati tveganje za neposreden napad na svojo infrastrukturo.

Britanska notranja ministrica Yvette Cooper je v izjavi za spodnji dom parlamenta potrdila, da je vlada na zagovor poklicala iranskega veleposlanika v Londonu. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na iransko ravnanje z demonstranti in zatiranje množičnih protestov, ki pretresajo to državo na Bližnjem vzhodu. Poleg diplomatskega poziva je ministrica napovedala tudi uvedbo novih sankcij proti iranskim oblastem. Cooper je poslancem pojasnila, da je v ponedeljek opravila pogovor z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem, v katerem je izrazila močno zaskrbljenost Londona nad dogajanjem. Britanska stran iranskim oblastem očita nesorazmerno uporabo sile in kršenje človekovih pravic, kar je privedlo do stopnjevanja napetosti med državama. Gre za enega najostrejših diplomatskih korakov britanske vlade v zadnjem obdobju. Uvedba novih sankcij bo po pričakovanjih usmerjena proti posameznikom in subjektom, ki so odgovorni za represivne ukrepe proti civilnemu prebivalstvu. London s tem sledi svoji zunanji politiki pritiska na Teheran, hkrati pa usklajuje svoje ukrepe z mednarodnimi partnerji, ki prav tako obsojajo nasilno zatiranje opozicijskih glasov v Iranu. Odnosi med Združenim kraljestvom in Iranom ostajajo na izjemno nizki ravni.

Združene države Amerike in Izrael so znatno zvišale stopnjo vojaške pripravljenosti v odziv na stopnjevanje nemirov v Iranu in grožnje z vojaškim posredovanjem. V Katarju je ameriška vojska v letalskem oporišču Al-Udeid odprla novo središče za koordinacijo zračne in protiraketne obrambe, v katerem sodeluje 17 držav. Poveljnik centralnega poveljstva sil ZDA (CENTCOM), admiral Brad Cooper, je izpostavil, da gre za ključen korak pri povezovanju regionalnih partnerjev v okviru prizadevanj za omejevanje iranskega vpliva. Izraelski varnostni kabinet se je sestal na izredni seji, kjer so obravnavali scenarije morebitne eskalacije, medtem ko so izraelske obrambne sile (IDF) dvignile stopnjo pripravljenosti na najvišjo raven. Izraelski uradniki pozorno spremljajo notranje proteste v Iranu, ki bi po mnenju nekaterih analitikov lahko spodbudili teheranski režim k agresivnim zunanjepolitičnim potezam za preusmeritev pozornosti z domačih težav. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem zavrnil ameriške grožnje in poudaril, da je država pripravljena na kakršen koli odziv. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa naj bi preučevala tri glavne možnosti vojaških udarov, ki bi ciljali predvsem na iranska najdišča balističnih raket in tovarne brezpilotnih letalnikov šahed. Trump je opozoril, da bodo ZDA v primeru napada na njihove enote odgovorile s silo, kakršne svet še ni videl. Napetosti so neposredno povezane z dolgotrajnim sporom glede iranskega jedrskega programa in predhodnimi grožnjami Teherana o izstopu iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost ostrega vojaškega odziva proti Iranu, medtem ko se teokratski režim v Teheranu sooča z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih desetletjih. Po poročilih humanitarnih organizacij je število smrtnih žrtev med protestniki naraslo na najmanj 572, nekateri viri pa navajajo celo številke med 12.000 in 20.000 mrtvimi. Trump je potrdil, da prejema poročila o vojaških možnostih napadov, in hkrati uvedel drastičen ukrep v obliki 25-odstotnih carin na celotno trgovino za katero koli državo, ki bo poslovala z Iranom. Iranske oblasti so v odgovor na ameriške grožnje obsodile "vmešavanje v notranje zadeve" in obtožile Združene države Amerike ter Izrael spodbujanja nasilja. Kljub zaostreni retoriki in obsežni blokadi spleta v državi je iransko ministrstvo za zunanje zadeve potrdilo, da komunikacijski kanali z Washingtonom ostajajo odprti prek posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa. Protesti, ki so se sprva začeli konec decembra zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa, so se medtem sprevržili v odkrite zahteve po padcu verske ureditve. Znotraj ZDA so odzivi na Trumpovo politiko deljeni. Medtem ko nekateri republikanski senatorji, kot je Mike Rounds, puščajo odprte možnosti za vojaško posredovanje, kritiki opozarjajo na protislovja med predsednikovo podporo protestnikom v tujini in njegovim ostrim odnosom do domačih demonstracij. Hkrati se Trumpova administracija zapleta v nove spore znotraj države, saj je pravosodno ministrstvo sprožilo preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv Jeromu Powellu, kar dodatno stopnjuje politično napetost v Washingtonu.

Iranska visoka uradnika, podpredsednik Mohammad-Reza Aref in zunanji minister Abbas Araghchi, sta nedavne nemire v državi označila za drugo fazo vojne, ki jo proti iranskemu narodu vodita Izrael in Združene države Amerike. Po besedah podpredsednika Arefa ti dogodki predstavljajo neposredno nadaljevanje dvanajstdnevnih vojaških spopadov, ki so se odvijali junija, ter so usmerjeni v destabilizacijo islamske republike. Zunanji minister Araghchi je dejanja protestnikov in njihovih domnevnih tujih podpornikov primerjal z metodami teroristične skupine Daesh (t. i. Islamska država). Trdi, da gre za načrtne grozovitosti, ki so del širšega strateškega pritiska zahodnih sil in Izraela na Iran. Uradni Teheran tako vztraja pri retoriki, da notranji nemiri niso plod avtohtonega nezadovoljstva, temveč zunanja agresija, ki se je iz vojaške sfere preselila na ulice. Ta stališča so bila izražena v času zaostrenih odnosov, ko Iran kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne namerava odstopiti od svojega jedrskega programa. Retorika iranskega vrha kaže na popolno nezaupanje do Washingtona in Tel Aviva, saj dogajanje interpretirajo izključno skozi prizmo obrambe nacionalne suverenosti pred tujo invazijo in subverzijo.

Smrt Renee Nicole Macklin Good, ki jo je ustrelil agent ICE Jonathan Ross v Minneapolisu, je sprožila val protestov po ZDA. Razkrito je bilo, da je bila Good aktivistka proti ICE in je njena skupina poučevala taktike 'mikro-intifade', vključno z oviranjem aretacij in povzročanjem kaosa pri policijskih vozilih. Notranji odpor znotraj DHS se je povečal, saj agenti niso zadovoljni z odzivom na dogodke in posledičnimi kritikami. Republikanska kongresnica Mary Miller je zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad ICE.

Iranska stran je sporočila, da je prekinila neposredno komunikacijo med ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem. Kot razlog navajajo, da ameriška dejanja spodkopavajo prizadevanja za izboljšanje odnosov.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi. Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Veleposlanik Islamske republike Iran v Azerbajdžanu se je danes v Teheranu sestal z iranskim ministrom za zunanje zadeve Abasom Aragčijem. Med diplomatskim srečanjem sta uradnika razpravljala o trenutnem stanju dvostranskih odnosov med Teheranom in Bakujem ter o prihodnjih načrtih za krepitev sodelovanja. Veleposlanik je ministru podal poročilo o svojem delovanju v sosednji državi in predstavil ključne izzive ter priložnosti v regiji. Sestanek predstavlja del rednih diplomatskih posvetovanj, s katerimi Iran utrjuje svoje zunanjepolitične cilje na Kavkazu. Razprava je bila osredotočena na diplomatske protokole in izmenjavo informacij o napredku pri skupnih projektih. Aragči je ob tem poudaril pomen stabilnosti v regiji in vlogo Azerbajdžana kot pomembnega sosedskega partnerja v iranski diplomaciji. Podrobnosti o specifičnih dogovorih niso bile razkrite, vendar srečanje kaže na prizadevanja obeh strani za ohranitev konstruktivnega dialoga.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom poudaril neomajno podporo Irana ljudstvu in izvoljeni vladi Venezuele. Sogovornika sta podrobno obravnavala zadnje dogodke, ki so sledili ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Aragči je v imenu Islamske republike Iran ostro obsodil kršitev venezuelske suverenosti s strani Združenih držav Amerike in poudaril solidarnost med državama v luči zunanjih pritiskov. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je izrazil hvaležnost za podporo iranske vlade in naroda, ki sta Venezueli stopila ob stran v trenutkih zaostrenih napetosti. Poudaril je, da Caracas ceni diplomatsko in moralno pomoč Teherana pri spopadanju z agresivnimi ukrepi Washingtona. Pogovori med ministroma potrjujejo poglobitev strateškega zavezništva med državama, ki sta že v preteklosti tesno sodelovali pri zoperstavljanju mednarodnim sankcijam in vojaškim grožnjam. Arasči je ob koncu pogovora ponovil, da Iran ostaja zavezan pomoči Venezueli pri ohranjanju njene stabilnosti in neodvisnosti.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo ZDA v Iranu zaradi smrtonosnih protestov, je Iran zagrozil, da bo ciljal na vse ameriške baze. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, da obsodita Trumpovo grožnjo intervencije. Trump je dejal, da so ZDA pripravljene odgovoriti, če bo Iran pobijal protestnike.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.