Novi češki premier Andrej Babiš je prispel na svoj prvi uradni obisk na Slovaško, kjer sta se s slovaškim kolegom Robertom Ficom dogovorila za ponovno vzpostavitev rednih medvladnih posvetovanj. Srečanje v Bratislavi, ki se je začelo z vojaškimi častmi in sprehodom po rdeči preprogi, je bilo namenjeno predvsem utrjevanju dvostranskih odnosov, ki so v preteklosti veljali za prednostne in strateške. Naslednje skupno zasedanje vlad obeh držav naj bi po napovedih potekalo 31. marca na Češkem. Med ključnimi temami pogovorov je bila energetska varnost, pri čemer je Babiš Slovaški obljubil pomoč pri zagotavljanju dobave zemeljskega plina. To vprašanje je postalo kritično zaradi odločitev Evropske unije o postopnem opuščanju uvoza ruskega plina, kar obe državi sili v tesnejše sodelovanje pri iskanju alternativnih virov in tranzitnih poti. Politika sta poudarila pomen stabilnosti v srednjeevropski regiji in usklajenega nastopa znotraj evropskih institucij. Babiš, ki je bil rojen v Bratislavi, je sprejem opisal kot zgodovinsko topel, kar nakazuje na željo po izboljšanju diplomatskih vezi, ki so bile v določenih obdobjih podvržene političnim trenjem. Poleg srečanja s Ficom je načrtovan tudi sprejem pri slovaškem predsedniku Petru Pellegriniju, kar dodatno potrjuje visok protokolarni pomen obiska. Dogovor o obnovitvi posvetovanj velja za pomemben signal oživitve sodelovanja znotraj skupine V4.

Češki premier Andrej Babiš se je v Bratislavi srečal s slovaškim premierjem Robertom Ficom in predsednikom Petrom Pellegrinijem. Dogovorila sta se o obnovitvi skupnih medvladnih posvetovanj, pri čemer bo naslednje srečanje gostila Češka. Poleg tega bo Češka pomagala Slovaški pri dobavi plina. Fico namerava na ravni Evropske unije predstaviti iniciativo glede cen energije, ki izhaja iz primera zaustavitve proizvodnje aluminija v Žiaru nad Hronom.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Češka finančna ministrica Alena Schillerová je javnosti predstavila rezultate državnega proračuna za preteklo leto, ki kažejo na poglobljen proračunski primanjkljaj. Čeprav je bil prvotno načrtovan primanjkljaj v višini 241 milijard kron, je ministrica že pred uradno objavo opozorila, da te meje ni bilo mogoče zadržati. Končni primanjkljaj bo po njenih besedah verjetno presegel celo raven iz leta 2024, ko je znašal 271,4 milijarde kron. Konec novembra je primanjkljaj znašal 232,4 milijarde kron, vendar se je v decembru zaradi tradicionalnega povečanja porabe dodatno poglobil. Ministrica je poudarila, da se bo nastali dolg pokril z dodatnim zadolževanjem države na finančnih trgih. Takšen razvoj dogodkov v Češki republiki sproža razprave o dolgoročni vzdržnosti javnih financ in vplivu rastočega dolga na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči preteklih let, ko so se decembrski primanjkljaji redno povečevali za približno 20 milijard kron.

Češki minister za notranje zadeve v odstopu Lubomír Metnar je danes s položaja odpoklical generalnega direktorja Češke pošte Miroslava Štěpána. Glavna razloga za to odločitev sta bila dolgotrajno nezadovoljivi gospodarski rezultati državnega podjetja in razhajanja v pogledih na vodenje te strateške ustanove. Podjetje, ki se spopada s finančnimi težavami in potrebo po korenitem prestrukturiranju, bo začasno vodil Ondřej Škorpil, dosedanji direktor divizije skupnih služb. Odpoklic je podprl tudi češki premier Andrej Babiš, ki je ministru Metnarju že naročil, naj nemudoma razpiše javni natečaj za novega vodjo podjetja. Češka pošta namreč potrebuje stabilno vodstvo, ki bo sposobno izvesti nujne reforme in modernizacijo storitev, da bi podjetje ponovno postalo dobičkonosno. Ministrstvo za notranje zadeve je ob tem poudarilo, da je bila zamenjava na vrhu nujna za zagotovitev prihodnjega razvoja poštnih storitev v državi.

Češki minister za notranje zadeve Lubomír Metnar je v sredo s položaja generalnega direktorja državnega podjetja Češka pošta (Česká pošta) odpoklical Miroslava Štěpána. Glavna razloga za to odločitev sta bila po navedbah ministrstva dolgotrajni neuspeli gospodarski rezultati podjetja in temeljna nesoglasja glede prihodnje strategije vodenja tega državnega operaterja. Odpoklic je del širših kadrovskih sprememb, ki jih izvaja Metnar pod okriljem vlade premierja Andreja Babiša. Vodenje podjetja je kot vršilec dolžnosti začasno prevzel Ondrej Škorpil, ki je do zdaj vodil oddelek skupnih storitev pri Češki pošti. Premier Andrej Babiš je ministru Metnarju že naročil, naj nemudoma objavi razpis za izbiro novega vodstva s polnim mandatom. Pošta se v zadnjem obdobju sooča s finančnimi pritiski in potrebo po modernizaciji, kar bo osrednji izziv za prihodnjo upravo podjetja.

Češki premier Andrej Babiš je po koalicijskem vrhu potrdil, da bo predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka iz stranke Motoristi za novega ministra za okolje. Predlog bo predsedniku predal med tradicionalnim novoletnim kosilom na praškem gradu. Čeprav je predsednik Pavel že vnaprej izrazil močne pomisleke glede Turkovih preteklih izjav in dejanj ter nakazal, da ga morda ne bo imenoval, Babiš vztraja pri nominaciji. Po mnenju premierja bi moral Turek dobiti priložnost, da javnost prepriča o svoji primernosti za to funkcijo. Stranka Motoristi, ki je del nastajajoče vladne koalicije ob boku gibanja ANO in stranke SPD, od nominacije ne namerava odstopiti. Filip Turek je poudaril, da nimajo rezervnega kandidata za ta resor, hkrati pa je izključil možnost vložitve kompetenčne tožbe proti predsedniku republike. Turek upa, da bo predsednik Pavel sčasoma spremenil svoje mnenje, medtem ko je grad v odzivu na napovedi sporočil, da predsednikovo stališče ostaja nespremenjeno. Politična napetost med vlado in predsednikom tako vstopa v novo fazo ob začetku leta.

Češki predsednik vlade Andrej Babiš je v javnem odzivu izrazil upanje, da bo posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli vodilo do vzpostavitve svobode in demokracije v tej južnoameriški državi. Babiš je poudaril, da je bil umik predsednika Nicolása Madura pričakovan, ter izrazil pričakovanje, da si bodo državljani Venezuele na podlagi ameriškega posega lahko sami izbrali demokratični režim. Njegove izjave prihajajo v času, ko Češka republika obravnava primer svojega državljana Jana Darmovzala, ki je v venezuelskem zaporu pridržan od septembra 2024. Kritiki medtem opozarjajo na morebitne kršitve Ustanovne listine Združenih narodov, vendar je češki premier intervencijo pozdravil kot nujno sredstvo za zagotavljanje državljanskih svoboščin. Babiš se je ob tem odzval tudi na novoletni nagovor Tomia Okamure, predsednika stranke SPD, in ocenil, da je bil njegov nastop namenjen predvsem nagovarjanju lastnega volilnega telesa. Vlada pod vodstvom Babiša tako ostaja trdno na strani demokratičnih procesov v Južni Ameriki, kljub mednarodnim pomislekom glede legitimnosti zunanjega vmešavanja.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Podpredsednik gibanja ANO Karel Havlíček je potrdil, da bo premier Andrej Babiš predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka za novega ministra za okolje. Havlíček je to namero razkril v oddaji Češke televizije, s čimer se končujejo večtedenska ugibanja o kadrovski rešitvi za vodenje okoljskega resorja. Turek, sicer častni predsednik stranke Motoristi sobě, velja za tesnega zaveznika Babiša, s katerim sta se o kandidaturi dogovarjala že v decembru. Kljub uradni najavi predloga pa se obeta institucionalni spor, saj je predsednik Petr Pavel že predhodno jasno izrazil svoje nasprotovanje imenovanju Turka na ministrski položaj. Razlogi za predsednikovo odklonilno stališče niso bili podrobno pojasnjeni, vendar nakazujejo na globoka politična razhajanja med uradom predsednika in vlado. Babiš vztraja pri svoji izbiri, kar bi lahko privedlo do ustavne krize ali zastoja pri delovanju vlade, če nobena od strani ne bo popustila pri vprašanju imenovanja novega člana kabineta.

Češki mandatar in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je po napovedih podpredsednika stranke Karla Havlíčka predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka za novega ministra za okolje. Turek, ki je v javnosti znan kot častni predsednik stranke Motoristi sobě, ostaja edini kandidat za ta resor, saj v gibanju ANO poudarjajo, da dosledno spoštujejo koalicijsko pogodbo med strankami ANO, SPD in Motoristi. Odločitev predstavlja nov vrhunec politične napetosti med bodočim premierjem in predsednikom republike. Predsednik Petr Pavel je že pred uradnim predlogom izrazil oster odpor do Turkovo imenovanja, kar bi lahko povzročilo ustavno-pravni zaplet pri sestavi nove vlade. Kljub predsednikovemu odklonilnemu stališču Havlíček vztraja, da je izbira ministrov v domeni koalicije in da Babiš od svojega predloga ne namerava odstopiti. Situacija nakazuje na zahteven proces potrjevanja ministrske ekipe, saj gre za neposreden spopad med ustavnimi pristojnostmi predsednika in politično voljo nove parlamentarne večine.

Predsedniki čeških opozicijskih senatorskih klubov ODS, TOP 09, STAN, KDU-ČSL, SEN 21 in Piratov so na premierja Andreja Babiša naslovili skupen poziv k ukrepanju. Od predsednika vlade zahtevajo, naj podpredsedniku poslanske zbornice in vodji gibanja SPD Tomiu Okamuri jasno sporoči, da njegove sporne izjave glede Ukrajine škodujejo interesom Češke republike. Po mnenju opozicije takšna retorika ni združljiva z odgovornim opravljanjem najvišjih ustavnih funkcij v državi. Opozicijski politiki so se v svojem javnem pismu ostro distancirali od Okamurovih trditev in poudarili, da njegovo delovanje spodkopava zunanjepolitični položaj države. Premier Babiš je bil pozvan, naj kot vodilna figura izvršilne oblasti zaščiti ugled Češke republike v tujini in prepreči nadaljnje diplomatsko tveganje, ki ga povzročajo izjave vodje populistične stranke SPD. Incident poudarja notranjepolitične napetosti glede zunanjepolitične usmeritve Češke in odnosov z vzhodnoevropskimi partnericami.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bi se po navedbah nekdanjega svetovalca Olega Soskina lahko obrnil na Bruselj s prošnjo za pritisk na češkega premierja Andreja Babiša. Povod za morebitno pritožbo je odločno zavračanje dodatne podpore Kijevu s strani češkega predsednika vlade, ki po mnenju Soskina na prvo mesto postavlja interese lastne države in ne ukrajinskih potreb. Soskin, ki je v preteklosti sodeloval z bivšim predsednikom Leonidom Kučmo, opozarja, da bi Kijev s takšnimi diplomatskimi potezami poskušal vplivati na zunanjo politiko Prage. Dogajanje odraža naraščajoče napetosti med Ukrajino in nekaterimi evropskimi voditelji glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči. Medtem ko Kijev vztraja pri nujnosti neprekinjene podpore za obrambo pred rusko agresijo, se v nekaterih članicah Evropske unije krepi odpor do nadaljnjega financiranja, kar povzroča diplomatska trenja znotraj evropskega prostora. Informacija o morebitnem posredovanju Bruslja za zdaj ostaja na ravni političnih napovedi in analiz.

Češka opozicijska tabora sta zahtevala odstavitev predsednika spodnjega doma češkega parlamenta in vodjo radikalnih nacionalistov Tomia Okamure, potem ko je ta v novoletnem nagovoru ostro napadel vodstvo Evropske unije in Ukrajine. Okamura je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen označila za "ponorelo aktivistko", Evropsko unijo pa obtožil, da drvi v tretjo svetovno vojno. V svojem govoru se je osredotočil tudi na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je obtožil vodenja hunte, ki naj bi češkim upokojencem kradla sredstva za osebno razkošje. Kritiki opozarjajo, da so Okamurove trditve o financiranju oborožitve Ukrajine neresnične, saj Češka trenutno ne namenja več neposrednih proračunskih sredstev za orožje, temveč je s posodabljanjem lastne obrambe prek zavezniških kompenzacij celo ustvarila dobiček. Opozicija od premierja Andreja Babiša zahteva, da se od teh izjav jasno ogradi, saj Okamura s svojimi stališči neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu države in odnosom znotraj zveze NATO in EU. Poleg tega so njegove obtožbe o korupciji v Ukrajini v češki javnosti naletele na mešane odzive, zlasti v luči preteklih korupcijskih afer v Kijevu.

Češki predsednik Petr Pavel je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi novoletnega nagovora predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure (SPD), ki je ostro kritiziral vojaško pomoč Ukrajini in ukrajinske državljane označil za tatove. Pavlova izjava sledi burnim odzivom v češki in mednarodni javnosti, pri čemer predsednik načrtuje nujne pogovore s premierjem Andrejem Babišem o prihodnjem statusu Okamure. Opozicijske stranke, vključno s Pirati, ODS in gibanjem STAN, so že sprožile postopke za njegovo odstavitev s čela spodnjega doma parlamenta, saj njegove besede ocenjujejo kot škodljive za ugled države. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naznanil pomembne kadrovske premike v varnostnem aparatu. Dosedanji vodja zunanje obveščevalne službe (SVR) Oleh Ivaščenko bo prevzel vodenje vojaške obveščevalne službe (GUR). Zamenjal bo Kirila Budanova, ki se seli na čelo predsedniške pisarne. Budanov na tem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je bil odstavljen zaradi povezav z obsežnim korupcijskim škandalom, ki je pretresel najožji krog ukrajinskega vodstva. Ta korak v Kijevu interpretirajo kot poskus utrditve transparentnosti sredi trajajoče ruske agresije.

Češki premier Andrej Babiš je v intervjuju za portal Denik izjavil, da Češka ne more več dodeljevati sredstev Ukrajini iz državnega proračuna, ker ji sam ne primanjkuje sredstev. Prav tako Češka ni postala porok za posojilo Ukrajini.

Mandatar za sestavo nove češke vlade Andrej Babiš je v pogovoru za medije izrazil podporo Filipu Turku iz stranke Motoristi sebi za vodenje ministrstva za okolje. Babiš meni, da bi moral Turek dobiti priložnost, vendar je hkrati poudaril, da se v primeru predsednikove zavrnitve imenovanja ne bo odločil za vložitev kompetenčne tožbe proti predsedniku Petru Pavlu. Sestanek med Babišem in predsednikom države glede sestave nove vlade je predviden za prihodnji teden. Poleg kadrovskih vprašanj se je Babiš dotaknil tudi gospodarskih izzivov, predvsem državnega proračuna za leto 2026, ki bo po njegovih besedah izjemno zahteven. V zasebnem delu pogovora je omenil, da se njegova družina postopoma umika iz poslovnega imperija Agrofert. Izjave prihajajo v času koalicijskih pogajanj, kjer se Babiševa stranka ANO dogovarja o sodelovanju s strankama SPD in Motoristi sebi, kar je neposredna posledica oktobrskih dogovorov o razdelitvi resorjev.

Mandatar za sestavo nove češke vlade in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je v pogovoru za regionalni časopis Deník potrdil, da je pripravljen ponuditi ministrsko priložnost Filipu Turku, poslancu in častnemu predsedniku stranke Motoristi sebi. Babiš je poudaril, da bo Turek dobil priložnost za delo v vladi, vendar bo moral v primeru morebitnih napak ali dejanj, ki bi škodovala ugledu kabineta, položaj nemudoma zapustiti. Ta izjava prihaja v času intenzivnih koalicijskih pogajanj, kjer se Babiš trudi oblikovati stabilno vladno večino. Politična usoda Filipa Turka ostaja negotova tudi zaradi nasprotovanja češkega predsednika Petra Pavla. Slednji je v preteklih dneh izrazil zadržke do imenovanja Turka na ministrski položaj, kar napoveduje zahtevna usklajevanja med predsednikom republike in mandatarjem. Babiš se bo s Pavlom o sestavi ministrske ekipe podrobneje pogovarjal prihodnji teden, ko bo jasno, ali bo predsednik pripravljen popustiti pri svojih zahtevah glede kadrovske zasedbe nove vlade.

Češki predsednik Petr Pavel je v svojem novoletnem nagovoru podal podrobno oceno stanja v državi v letu 2025, pri čemer je izpostavil tako dosežke kot pomanjkljivosti češkega naroda. Predsednik je opozoril na globoko družbeno razdeljenost in poudaril pomen dela nevladnih organizacij, ki prispevajo k stabilnosti družbe. Poleg družbene kritike je Pavel izrazil ponos nad dosežki čeških športnikov, znanstvenikov in razvijalcev videoiger, hkrati pa je poudaril, da Češka republika ostaja ena najvarnejših in najbolj radodarnih držav na svetu. Poseben del govora je predsednik namenil prihajajoči politični ureditvi, saj je novi vladi zaželel uspeh pri njenem delu, vendar ob tem jasno napovedal, da bo njene korake in odločitve budno spremljal skozi celoten mandat. Državljane je pozval k medsebojni skrbi in si zaželel, da bi si kljub pritiskom vsakdanjih obveznosti znali vzeti čas za počitek. Nagovor odraža Pavlovo vlogo moralne avtoritete, ki po javnomnenjskih raziskavah uživa visoko zaupanje, hkrati pa ohranja zahteven odnos do političnih akterjev, kar se je pokazalo že pri njegovih prejšnjih zahtevah do mandatarja Andreja Babiša.

Češki premier Andrej Babiš je potrdil, da je v skrbniški sklad RSVP Trust prenesel izključno holding Agrofert, medtem ko bo investicijsko družbo SynBiol obdržal v svoji neposredni lasti. S to potezo je premier odgovoril na zahteve po odpravi konflikta interesov, ki jih je kot pogoj za njegovo politično delovanje postavil predsednik države. Babiš je v pogovoru za medije pojasnil, da je prenos Agroferta, ki vključuje približno 200 podjetij, nepovraten, kar pomeni, da je nad holdingom uradno izgubil nadzor. Upravljanje sklada je prevzel neodvisni upravitelj, po Babiševi smrti pa bodo deleži prešli na njegove potomce. Kljub temu pa odločitev, da družba SynBiol ne bo del tega sklada, sproža nova vprašanja o popolni ločitvi premierjevih poslovnih in političnih dejavnosti. SynBiol prek sklada Hartenberg upravlja s številnimi naložbami na področju zdravstva, vključno z reprodukcijskimi klinikami, ter nepremičninami in živilstvom. Babiš poudarja, da se delnice Agroferta v njegovo last ne bodo vrnile niti po morebitnem odhodu iz vlade, s čimer želi utrditi videz transparentnosti pri vodenju države.

Predsednik Motoristov, Petr Macinka, še vedno pričakuje, da bo Andrej Babiš predlagal Filipa Turka za ministra za okolje. Macinka je poudaril, da Turek ostaja edini kandidat za to mesto. Macinka se je že pred božičem srečal z Babišem, novo srečanje vseh treh politikov pa je načrtovano v začetku januarja. Macinka je dejal, da imenovanje Turka ni povezano z vlado Petra Pavla, čeprav Pavel pravi, da bi zaradi Turka tvegal tudi kompetenčno tožbo.

Predsednik motoristov Petr Macinka pričakuje, da bo Andrej Babiš predlagal Filipa Turka za ministra za okolje. Turek naj bi se z Babišem sestal že pred božičem, načrtujejo pa tudi srečanje v začetku januarja. Macinka poudarja, da je Turek edini kandidat za to mesto in da gre za Babiševo vlado, ne vlado Petra Pavla.

Češki premier Andrej Babiš (ANO) je na drugi dan božiča objavil video, v katerem je razkril, da ga je po telefonu poklical ameriški predsednik Donald Trump. Pogovarjala sta se o vojni v Ukrajini, migracijah in Višegrajski skupini (V4). Trumpova žena Melania pa je Babiševi ženi Moniki poslala pozdrave.

Nekdanji predsednik Miloš Zeman je v svojem božičnem poslanilu kritiziral prejšnjo vlado Petra Fiale zaradi amaterizma, medtem ko je novi vladi Andreja Babiša zaželel profesionalnost. Pohvalil je tudi aktualnega predsednika Petra Pavla za njegov odnos do imenovanja Filipa Turka. Zeman je izpostavil pomen zdravja kot največje vrednote v življenju.

Češki premier Andrej Babiš je v petek po telefonu govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Na družbenem omrežju X je Babiš sporočil, da sta se pogovarjala o vojni v Ukrajini, migracijah, Evropi, Višegrajski skupini in obisku v Beli hiši, kjer sta se s soprogama Moniko in Melanijo srečala marca 2019.

Predsednik Motoristov sebi, Petr Macinka, se bo predvidoma srečal s premierjem Andrejem Babišem in kandidatom za ministra za okolje Filipom Turkom pred 7. januarjem. Macinka je izrazil nestrinjanje z nekaterimi izjavami Hrada glede Turka, ki ga predsednik Petr Pavel zavrača kot ministra. Macinka vztraja, da je Turk edini kandidat Motoristov za to mesto.

Češki premier Andrej Babiš je tik pred božičem v Vinohradski bolnišnici opravil preventivni poseg na obrazu. Po besedah njegovega tiskovnega predstavnika Martina Vodičke je šlo za rutinski poseg.

Vlada Andreja Babiša je odobrila ukinitev 322 delovnih mest v državni upravi, največ na uradu vlade. Sprejeli so tudi predlog o razširitvi pristojnosti Vrhovnega kontrolnega urada. Od začetka januarja bo na uradih manj 322 zaposlenih.

Češki premier Andrej Babiš bo holding Agrofert do 8. januarja nepovratno vložil v skrbniški sklad RSVP Trust. Sklad je ustanovila svetovalna družba Roklen s pravno podporo odvetniške pisarne DBK. Babiš je sporočil, da bo to storil v roku, ki mu ga določa zakon, torej v 30 dneh po imenovanju za premierja, zaradi suma konflikta interesov.

Češki premier Andrej Babiš je holding Agrofert do 8. januarja nepovratno prenesel v skrbniški sklad RSVP Trust, ki ga je ustanovilo svetovalno podjetje Roklen s pravno podporo odvetniške pisarne DBK. Upravitelj sklada je bančnik Wilfried Reinhard Elbs, nadzor pa bo izvajala protektorka Věra Výtvarová.

Vlada Andreja Babiša je na seji obravnavala število in strukturo delovnih mest na ministrstvih in drugih uradih. Od začetka januarja bo ukinjenih 322 delovnih mest, največ na uradu vlade, ministrstvu za finance in ministrstvu za industrijo. Po besedah ministra Petra Macinke se bo število zaposlenih na zunanjem ministrstvu zmanjšalo za 29, spremembe pa izhajajo iz prioritet vlade, kot je gospodarska diplomacija. Minister Alena Schillerova je dejala, da to ni končna številka odpuščanj, saj se bodo prihranki še iskali.

SPD ne načrtuje zamenjave svojega ministra za obrambo Jaromírja Zůne zaradi njegovih izjav na tiskovni konferenci o nadaljnji podpori Ukrajini in nakupu lovcev F-35, je dejal vodja poslanske skupine SPD Radim Fiala. Predsednik Petr Pavel je Zůno podprl. Napetost okoli ministra Zůne zaradi njegovih izjav o Ukrajini narašča, poslanska skupina SPD pa bo odločala o nadaljnjih korakih. Poslanka Zuzana Majerová je priznala možnost njegovega odpoklica iz vlade.

Po izjavah ministra za obrambo Jaromírja Zůne o modernizaciji F-35 in nadaljnji podpori Ukrajini, podpredsednik SPD Radim Fiala pravi, da stranka ne razmišlja o njegovi zamenjavi. Minister Zůna, ki ga je imenovala SPD, je presenetil s svojimi stališči o podpori Ukrajini, nakupu stíhaček F-35 in drugih vprašanjih. Andrej Babiš je izjavil, da je Zůna še nov in mu bodo vse razložili.

Premier Andrej Babiš se je sestal s Filipom Turkom, ki ga predsednik Petr Pavel noče imenovati za ministra za okolje. Po sestanku z Turkom naj bi se Babiš pogovoril s predsednikom stranke Motoristi, Petrom. Predsednik Pavel pričakuje, da Babiš Turka ne bo predlagal za ministra. Motoristi pa kljub temu nimajo drugega kandidata za ministra za okolje. Turek je predsedniku Pavlu pojasnil svoje afere, vendar je Pavel še vedno zadržan glede njegovega imenovanja.

Ob drugi obletnici streljanja na Filozofski fakulteti Univerze Karlove v Pragi so se politiki, med njimi predsednik senata Miloš Vystrčil, predsednik Petr Pavel in premier Andrej Babiš, ter javnost spomnili žrtev. V spomin na 14 umrlih študentov in pedagogov so potekale slovesnosti, benefični koncert in maša. Poudarili so, da se takšna tragedija ne sme ponoviti, Univerza Karlova pa bo okrepila varnostne ukrepe.

Premier Andrej Babiš (ANO) želi na koalicijski seji z ministrom za zunanje zadeve Petrom Macinko (Motoristi) razpravljati o načrtovani reorganizaciji ministrstva. Babiš je to izjavil za časnik Deník N. Macinka je dejal, da bo Babišu pojasnil svoje korake.

Predsednik senata Miloš Vystrčil je ob drugi obletnici tragičnega streljanja na Filozofski fakulteti Univerze Karlove v Pragi poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti na to tragedijo. Skupaj z drugimi politiki je v nedeljo počastil spomin na žrtve na praškem trgu Jana Palacha. Podporo svojcem žrtev so izrazili tudi predsednik Petr Pavel in premier Andrej Babiš. V spomin na 14 umrlih študentov in pedagogov bodo organizirali tudi dobrodelni koncert in mašo.

Češki zunanji minister Petr Macinka (Motoristi zase) je zavrnil kritike opozicije glede sprememb na ministrstvu za zunanje zadeve, rekoč, da so bile izvedene po posvetovanju z izkušenimi diplomati. Hkrati je gibanje Starost in neodvisni (STAN) kritiziralo reorganizacijo ministrstva pod vodstvom Motoristov kot prenagljeno in brez analiz. Premier Andrej Babiš (ANO) naj bi zadevo reševal še pred božičnimi prazniki.

Ministrica za finance Alena Schillerová (ANO) je napovedala, da je verjetno potrebno povečati proračunski primanjkljaj za prihodnje leto. Predlog prejšnje vlade Petra Fiale (ODS) je predvideval 286 milijard kron deficita. Premier Andrej Babiš (ANO) je že izjavil, da bodo za njegovo vlado prioriteta obvezni izdatki in sofinanciranje evropskih sredstev. Vlada naj bi o predlogu državnega proračuna za prihodnje leto razpravljala 19. januarja. Prav tako je Schillerjeva napovedala uvedbo elektronske evidence prometa (EET) leta 2027.

Gibanje Starostniki in neodvisni (STAN) je poslalo odprto pismo premierju Andreju Babišu in vodstvu ANO, v katerem kritizira reorganizacijo na ministrstvu za zunanje zadeve pod vodstvom ministra Petra Macinke. STAN trdi, da se struktura ministrstva spreminja na hitro in brez ustreznih analiz. Macinka zagotavlja, da je bila sistemizacija usklajena z veleposlaniki in da se ne ukinja nobeno delovno mesto v tujini. Babiš naj bi zadevo reševal še pred božičnimi prazniki.

Države članice EU so se dogovorile o skupnem posojilu Ukrajini v višini približno 90 milijard evrov, vendar so bile iz končnega dogovora izvzete Madžarska, Slovaška in Češka. Češki opozicijski politiki so to označili za izdajo. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral posojilo in dejal, da Evropo približuje vojni. Andrej Babiš je poudaril, da je imela Češka drugačno stališče kot Slovaška in Madžarska, ki nista podprli sklepov Evropskega sveta, vendar je skupaj z njima zavrnila jamstvo za posojilo Ukrajini.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Plače najvišjih čeških politikov se bodo januarja zvišale za približno pet odstotkov. Premier in predsedniki parlamentarnih domov bodo prvič prejemali več kot 300.000 kron bruto mesečno. Plača navadnega poslanca se bo povečala za 5500 na 115.000 kron. Predsednik republike bo prejemal 383.200 kron, kar je za 18.200 kron več kot letos. Vlada Andreja Babiša želi plače zamrzniti za pet let, vendar postopek do januarja ne bo zaključen.

Voditelji držav EU so se po 15-urnih pogovorih dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo financirano s posojilom na finančnih trgih in bo bremenilo proračun EU, razen če Ukrajina prejme vojne reparacije. Dogovor so dosegli brez uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Podjetja, ki spadajo pod holding Agrofert, so v preteklih dneh prejela naročila od podjetij, ki so pod okriljem ministrstva za kmetijstvo. Na to je opozoril preiskovalni projekt PastVina organizacije Hlídač státu. Po mnenju projekta je to v nasprotju z zakonom o konfliktu interesov, saj je bil premier Andrej Babiš takrat še vedno edini lastnik holdinga Agrofert in se podjetja v njegovi lasti niso smela udeleževati javnih razpisov. Tiskovni predstavnik koncerna Pavel Heřmanský je dejal, da družba izpolnjuje svoje pogodbene in zakonske obveznosti, posameznih transakcij pa holding ne komentira. Zgodba se dogaja na Češkem.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.