Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael pozorno spremlja protivladne proteste v Iranu, hkrati pa je ponovil podporo prizadevanjem protestnikov za svobodo. Po navedbah aktivistov se je število smrtnih žrtev med demonstranti povzpelo na najmanj 544, medtem ko nekateri viri navajajo številko 466. Razmere v državi ostajajo napete, saj se protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize, nadaljujejo kot upor proti teokratski ureditvi. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si Iran želi pogajanj, vendar obenem resno preučuje možnost vojaškega posredovanja. Po poročilih iz Washingtona Trump razmišlja o odobritvi napadov, čeprav končna odločitev še ni bila sprejeta. Izrael ostaja v stanju visoke pripravljenosti na morebitno posredovanje ZDA, saj bi to lahko bistveno spremenilo varnostno dinamiko v regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je nasprotno zatrdil, da so oblasti vzpostavile popoln nadzor nad razmerami v državi. Kljub trditvam režima o umiritvi razmer podatki s terena in poročila o blokadah spleta nakazujejo na globoko nestabilnost. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja in morebitne posledice za širšo bližnjevzhodno regijo.

Izrael je v luči najobsežnejših protivladnih protestov v Iranu v zadnjih letih močno povišal stopnjo pripravljenosti svojih varnostnih sil, saj v regiji narašča strah pred morebitnim posredovanjem Združenih držav Amerike. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da judovska država pozorno spremlja razmere in izrazil podporo iranskim državljanom v njihovem boju za svobodo, obenem pa ostro obsodil nasilje režima nad civilisti. Do zaostritve prihaja v času, ko Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa odkrito razpravlja o možnostih vojaškega posredovanja, kar bi lahko lokalne nemire spremenilo v širši regionalni spopad. Teheran na drugi strani obtožuje Združene države Amerike in Izrael za neposredno vmešavanje in organizacijo nemirov. Iranski predsednik Masud Pezeškijan in zunanji minister Abas Aragči trdita, da imata dokaze o vpletenosti tujih obveščevalnih služb, ki naj bi prek infiltriranih skupin stopnjevale nasilje. Iran je ob tem izdal neposredno grožnjo, da bo v primeru kakršnega koli ameriškega napada odgovoril s silovito povračilno akcijo proti Izraelu. Retorika se je še dodatno zaostrila po obtožbah Teherana, da tuji akterji uporabljajo taktiko požigov in atentatov za destabilizacijo islamske republike. V sklopu krepitve varnostnih zavez sta Izrael in Nemčija v Jeruzalemu podpisala nov varnostni pakt, ki je neposredno usmerjen proti grožnjam Irana in njegovih regionalnih zaveznikov, kot so Hezbolah, Hamas in Hutijevci. Nemški notranji minister Alexander Dobrint je ob podpisu potrdil globoko zavezanost Nemčije varnosti Izraela, kljub prejšnjim napetostim glede izvoza orožja. Sporazum poudarja, da iranske dejavnosti ne ogrožajo le judovske države, temveč predstavljajo tveganje za celotno mednarodno varnostno arhitekturo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, s katero se je razglasil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele. Ta poteza sledi vojaški operaciji 3. januarja 2026, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se soočata z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo ZDA državo upravljale več let, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti. Washington je kljub uradnemu imenovanju Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele prevzel neposreden nadzor nad ključnimi državnimi viri. Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je zaščitil prihodke od venezuelske nafte pred sodnimi postopki in zagotovil, da bodo sredstva ostala pod ameriškim nadzorom. Ameriška administracija že vodi intenzivne pogovore z vodilnimi naftnimi podjetji, kot je Chevron, o obnovi infrastrukture v državi, ki ima največje potrjene zaloge nafte na svetu. Medtem ko Bela hiša raziskuje možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, State Department opozarja ameriške državljane, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in delovanja oboroženih milic. V ameriškem senatu se je medtem sprožil upor proti predsednikovim enostranskim vojaškim akcijam, saj so demokrati in del republikancev podprli resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi omejila Trumpovo zmožnost nadaljnjih napadov brez odobritve kongresa.

Visoka delegacija palestinskega gibanja Hamas, ki jo vodi Kalil al Hajja, je prispela v Kairo na nov krog posvetovanj o drugi fazi dogovora o prekinitvi ognja in povojni upravi Gaze. Pogovori potekajo v času intenzivnih regionalnih prizadevanj za stabilizacijo razmer, medtem ko Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) opozarja na kritične razmere, v katerih živijo otroci v Gazi. Agencija poudarja, da izraelske omejitve pri dostavi humanitarne pomoči preprečujejo zagotavljanje nujne oskrbe, zaradi česar so otroci podhranjeni in ogroženi. Istočasno se napetosti stopnjujejo tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile uničile begunjska taborišča v Jeninu in Tulkarmu. Številni opazovalci te dogodke označujejo za poskus sistematične odstranitve palestinskega prebivalstva in razširitev naselbin, kar spominja na zgodovinsko Nakbo. Razseljevanje družin in uničevanje šol se nadaljuje tudi v vzhodnem Jeruzalemu, zlasti v soseskah Šejk Džara in Silvan, kar dodatno zaostruje humanitarno krizo. Kljub mednarodnim pozivom k odpravi blokad humanitarne pomoči, oskrba ostaja ustavljena pred mejami Gaze. UNRWA je izrazila pripravljenost na takojšnjo povečanje pomoči, vendar opozarja, da je to nemogoče brez polnega sodelovanja izraelskih oblasti in odprtja mejnih prehodov. Politična pogajanja v Egiptu tako ostajajo ključna za preprečitev nadaljnje degradacije humanitarnih razmer v regiji.

Več vidnih predstavnikov ameriške Demokratske stranke, vključno s progresivno kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez in newyorškim županom Zohranom Mamdanijem, je v usklajenem nastopu ostro obsodilo antisemitizem. Ocasio-Cortezova je pohode podpornikov Hamasa v judovskih soseskah označila za sprevrženo dejanje, kar predstavlja pomemben zasuk v njeni retoriki, saj je bila doslej ena najglasnejših kritičark izraelske vojaške politike. Ta preobrat se dogaja v času, ko se strankarski vrhovi soočajo z očitki o toleriranju radikalnih protiizraelskih gibanj znotraj lastnih vrst. Zohran Mamdani se je medtem znašel v središču polemik zaradi obtožb o domnevnem antisemitizmu, ki so se okrepile po njegovih kritikah opredelitve Izraela kot judovske države. Mamdani je obtožbe kategorično zavrnil in poudaril, da je boj proti antisemitizmu v New Yorku ključnega pomena, hkrati pa je ločil med anticionizmom in sovraštvom do Judov. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da so kritike uperjene predvsem v njegovo versko pripadnost in politično stališče do vojne v Gazi, ne pa v dejansko nestrpnost. V širšem kontekstu konfliktov je Liat Atzili, izraelsko-ameriška talka, ki jo je zadrževala palestinska skupina, javno spregovorila o svoji izkušnji. Za razliko od prevladujočih poročil je navedla, da so ugrabitelji držali obljubo o njeni varnosti in zdravju do trenutka izmenjave zapornikov. Njeno pričevanje prinaša redko osebno perspektivo v sicer močno polarizirano razpravo o humanitarnih vidikih vojne, ki še naprej deli ameriško politično in civilno sfero.

Izraelska vojska je v nedeljo izvedla serijo novih letalskih napadov na tarče na jugu Libanona, pri čemer je bila po podatkih libanonskih oblasti ubita najmanj ena oseba. Izraelske sile so sporočile, da je bil cilj napada v mestu Bint Džbejl domnevni pripadnik gibanja Hezbolah, ki naj bi večkrat kršilo določila sporazuma o prekinitvi ognja. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je izraelsko letalstvo zadelo vozilo, kar je povzročilo smrtno žrtev. Operacija je vključevala tudi napade na infrastrukturo šiitskega gibanja severno od reke Litani, natančneje v skupnosti Kfar Hata, kjer so bili po poročanju lokalnih tiskovnih agencij močno poškodovani stanovanjski objekti. Izraelska vojska je pred tem izdala ukaz za takojšnjo evakuacijo prebivalcev tega območja, saj so ciljali na podzemne vojaške objekte Hezbolaha. Ti povračilni ukrepi so se zvrstili kljub prizadevanjem za ohranitev premirja, ki je stopilo v veljavo novembra lani. Napetosti med Izraelom in Hezbolahom ostajajo visoke, saj obe strani obtožujeta druga drugo kršitev dogovora. Medtem ko libanonska vojska zagotavlja, da je razorožila enote Hezbolaha južno od reke Litani v skladu z mednarodnimi dogovori, Izrael vztraja pri aktivnem uničevanju vojaških zmogljivosti gibanja, ki ga podpira Iran. Zadnji incidenti dodatno ogrožajo krhko stabilnost na mejnem območju, ki ga nadzorujejo mirovne sile Združenih narodov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju medija Times of Israel načrtuje novo fazo vojaških operacij na območju Gaze, ki naj bi se začela v marcu. Glavni cilj predvidenih aktivnosti je premik meje prekinitve ognja proti zahodu, s čimer bi Izrael znatno povečal nadzorovano ozemlje v palestinski enklavi. Za izvedbo teh načrtov pa naj bi Netanjahu potreboval predhodno privolitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar nakazuje na tesno usklajevanje prihodnje izraelske strategije z novo administracijo v Washingtonu. Hkrati so izraelski organi pregona izvedli aretacijo tesnega sodelavca premierja Netanjahuja. Osumljenec je obtožen domnevnega oviranja preiskave, ki se nanaša na odtekanje strogo zaupnih podatkov o vojni s Hamasom v medije. Ta dogodek stopnjuje notranjepolitične pritiske na izraelsko vlado, saj preiskava preiskuje morebitno namerno manipulacijo z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev v času trajajočega konflikta. Operativni načrti za marec sledijo obdobju zaostrenih razmer, v katerem Izrael kljub uradnim dogovorom o prekinitvi ognja ohranja vojaško prisotnost na mejnih območjih. Načrtovana širitev nadzorovanega ozemlja bi lahko pomenila trajno spremembo demografske in varnostne podobe Gaze, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti palestinske državnosti in usodi civilnega prebivalstva na območjih, ki jih Izrael namerava zasesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Izraelska policija je pridržala Jicaka Bravermana, vodjo kabineta in tesnega sodelavca premierja Benjamina Netanjahuja, zaradi suma oviranja kazenskega postopka. Preiskava je po navedbah uradnih virov povezana z domnevnim izdajanjem zaupnih vojaških informacij nemškemu mediju Bild, kar se je dogajalo med trajajočo izraelsko ofenzivo na območju Gaze. Organi pregona preiskujejo, ali so bile informacije namerno prirejene ali nepooblaščeno posredovane z namenom vplivanja na javno mnenje in politični proces. Braverman je osumljen, da je poskušal vplivati na potek preiskave, kar dodatno obremenjuje urad predsednika vlade v času povečanih notranjepolitičnih napetosti. Izraelska enota za težke zločine Lahav 433 podrobno preverja dokumentacijo in komunikacijske kanale znotraj kabineta. Gre za enega v nizu pravnih izzivov, s katerimi se sooča ožji krog premierja Netanjahuja, ki vključujejo obtožbe o nepravilnostih pri ravnanju z državnim arhivom in zaupnimi dokumenti. Dogodek se odvija v širšem kontekstu varnostnih kriz in mednarodnih diplomatskih pritiskov na Izrael. Incident z izdajo informacij časniku Bild je povzročil precejšnje razburjenje v izraelski obveščevalni skupnosti, saj bi takšna dejanja lahko ogrozila nacionalno varnost in potek pogajanj o izpustitvi talcev. Premier Netanjahu se za zdaj na pridržanje svojega ključnega svetovalca še ni uradno odzval, sojenje pa se nadaljuje v senci drugih korupcijskih afer, ki ga spremljajo že več let.

Vodja kabineta premierja Netanjahuja, Tzachi Braverman, je bil pridržan in zaslišan zaradi suma kršitve zaupanja in oviranja pravosodja v škandalu BibiLeaks, ki vključuje uhajanje zaupnih dokumentov IDF nemškemu tabloidu. Braverman se je pritožil na 15-dnevno prepoved vstopa v premierjevo pisarno po policijskem zaslišanju. Poleg tega je bila novoimenovanemu izraelskemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu prepovedana zapustitev države.

Izraelska policija je pridržala in zaslišala Cahija Bravermana, vodjo kabineta premierja Benjamina Netanjahuja, zaradi suma oviranja preiskave o nepooblaščenem razkrivanju zaupnih obveščevalnih podatkov. Po poročanju medijev naj bi Braverman poskušal vplivati na potek preiskave, ki se nanaša na uhajanje strogo zaupnih dokumentov nemškemu časniku Bild. Gre za incident, ki je močno pretresel izraelski politični vrh in varnostne službe v času trajajočih vojaških operacij. Preiskovalci Bravermanu očitajo, da je s svojim ravnanjem skušal preprečiti odkritje vira, ki je posredoval občutljive informacije tujim medijem. Ti podatki naj bi bili prilagojeni tako, da so podpirali vladno retoriko glede pogajanj o talcih in namerno diskreditirali zahteve protestnikov v Izraelu. Policija za zdaj ni razkrila podrobnosti o načinu oviranja postopka, vendar potrditev pridržanja kaže na resnost obtožb, ki segajo v najožji krog premierja. Afera, v katero je vpletenih več uslužbencev kabineta, postavlja Netanjahuja v neugoden položaj, saj kritiki trdijo, da je kabinet manipuliral z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev. Premier Netanjahu se je od navedb distanciral, vendar so preiskave v teku in bi lahko vodile do širših pravnih posledic za njegovo administracijo. Primer poudarja napetosti med politično oblastjo in izraelskimi varnostnimi agencijami glede varovanja državnih skrivnosti.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Uradne državne fotografije Izraela, ki so bile objavljene v preteklem letu, so se znašle pod drobnogledom strokovnjakov in javnosti zaradi očitne digitalne obdelave. Analize so pokazale, da so fotografije, ki prikazujejo premierja Benjamina Netanjahuja na ključnih mednarodnih dogodkih, vključno z obiski v Združenih narodih in srečanji glede mirovnih načrtov za Gazo, prirejene tako, da prva dama Sara Netanjahu na njih izgleda opazno mlajša. Odkritje je v državi sprožilo val kritik med novinarji, pravniki in člani politične opozicije. Kritiki poudarjajo, da takšno poseganje v vizualno gradivo krši stroge etične kodekse in ogroža verodostojnost državnih arhivov, ki bi morali služiti kot objektiven zgodovinski zapis. Državne službe so pod obtožbo, da so namesto dokumentiranja realnosti distribuirale olepšano različico zgodovinskih dogodkov. Kljub temu da gre na prvi pogled za vprašanje estetike, zadeva v Izraelu odmeva kot vprašanje transparentnosti in integritete državnih institucij. Strokovnjaki opozarjajo, da digitalno spreminjanje uradnih vladnih fotografij zamegljuje mejo med resnico in propagando, kar v trenutnih napetih političnih razmerah v regiji še dodatno spodkopava zaupanje javnosti v uradne vire informacij.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V izraelskih letalskih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 11 Palestincev, med njimi pet otrok. Izraelska vojska je sporočila, da so bili napadi odgovor na neuspešen izstrelitev rakete. Do napadov je prišlo, medtem ko naj bi Donald Trump napovedal ustanovitev mirovnega odbora, ki bo nadzoroval krhko prekinitev ognja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da bo bolgarski diplomat Nikolaj Mladenov prevzel vodenje posebnega odbora za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Glavna naloga omenjenega odbora bo nadzor nad izvajanjem premirja v Gazi. Mladenov, ki velja za izkušenega diplomata na področju bližnjevzhodnih vprašanj, bo imel ključno vlogo pri usklajevanju dejavnosti med Združenimi državami Amerike in regionalnimi akterji. Imenovanje Mladenova, nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces, odraža prizadevanja nove ameriške administracije za vzpostavitev trdnejših nadzornih mehanizmov v regiji. Kot izkušeni poznavalec balkanske in mednarodne politike bo moral Mladenov krmariti med kompleksnimi interesi Izraela in palestinskih skupin, pri čemer bo njegovo delo neposredno vplivalo na stabilnost območja. Odločitev za imenovanje diplomata zunaj neposrednega ameriškega političnega kroga nakazuje na Trumpovo namero po vključitvi mednarodnih strokovnjakov v reševanje konfliktov. Izraelska stran je imenovanje sprejela z odobravanjem, saj Mladenov velja za uravnoteženega pogajalca, ki dobro pozna razmere na terenu in je v preteklosti že uspešno sodeloval z vsemi ključnimi deležniki v konfliktu.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.