Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla bo 14. februarja 2025 prenehal ponujati možnost enkratnega odkupa naprednega sistema za pomoč pri vožnji, znanega kot Full Self-Driving (FSD). Izvršni direktor podjetja Elon Musk je sporočil, da bo programska oprema po tem datumu na voljo izključno prek mesečne naročnine, ki v Združenih državah Amerike trenutno znaša 99 dolarjev. Do spremembe lastniki vozil lahko sistem kupijo za enkratno plačilo v višini 8.000 dolarjev, vendar se ta možnost s sredino februarja dokončno umika. Sistem FSD, ki kljub svojemu imenu še vedno zahteva neprestano pozornost voznika in pripravljenost na takojšnje posredovanje, omogoča vozilom samodejno menjavo voznih pasov in upoštevanje prometne signalizacije na mestnih ulicah. Analitiki ocenjujejo, da bi prehod na izključno naročniški model lahko nakazoval prihodnji dvig cen storitve ali pa je povezan s prizadevanji podjetja za zagotovitev stabilnejših ponavljajočih se prihodkov v obdobju nihanja prodaje vozil. V Veliki Britaniji in nekaterih drugih trgih zunaj ZDA za zdaj ostaja možnost nakupa nespremenjena. Odločitev prihaja v času povečanega nadzora s strani ameriške Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu (NHTSA), ki preiskuje skoraj tri milijone vozil Tesla zaradi poročil o kršitvah prometne varnosti in prometnih nesrečah, povezanih s sistemom FSD. Tesla je pred kratkim uradnemu nazivu programske opreme dodala besedo "Supervised" (pod nadzorom), da bi jasneje opredelila omejitve tehnologije, ki ne predstavlja popolnoma avtonomne vožnje brez človeškega faktorja.

Posebni odposlanec predsednika Združenih držav Amerike Steven Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner nameravata v bližnji prihodnosti ponovno obiskati Moskvo, kjer se bosta srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot poročajo viri agencije Bloomberg, bi se srečanje lahko odvilo še v januarju, čeprav načrti za obisk niso v celoti potrjeni. Osrednja tema pogovorov naj bi bila priprava in usklajevanje mirovnega načrta za rešitev konflikta v Ukrajini. To bo že drugi obisk ameriških predstavnikov v ruskem glavnem mestu v kratkem času, saj sta se Witkoff in Kushner v Moskvi mudila že decembra. Njuna diplomatska prizadevanja odražajo poskuse nove ameriške administracije po hitrejšem doseganju dogovora med sprtima stranema. Ruski finančni trgi so se na novice o napovedanem obisku odzvali pozitivno, saj je borzni indeks po prvotnem padcu v sredo sredi dneva beležil rast. Kljub ambicioznim načrtom podrobnosti mirovnega predloga ostajajo neznane. Diplomatska misija Witkoffa in Kushnerja predstavlja neposreden kanal med Belo hišo in Kremljem, kar bi lahko vplivalo na nadaljnji razvoj geopolitičnih razmerij v vzhodni Evropi. Obe strani sta do zdaj ohranili visoko stopnjo tajnosti glede vsebine predhodnih in prihodnjih pogajanj.

Nova venezuelska voditeljica se sooča s težavno situacijo, saj mora izpolnjevati zahteve Trumpove administracije, ne da bi pri tem izgubila podporo Madurevih podpornikov. Venezuela je izpustila več deset političnih zapornikov, čeprav opozicijske skupine dvomijo o številkah, družine pa zahtevajo hitrejše izpuščanje po odstranitvi Madura s strani ameriške vojske.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Zveza Nato je Turčijo zaprosila, naj svoje lovce F-16 za misijo nadzorovanja zračnega prostora v baltskih državah (Baltic Air Policing) napoti pred prvotno načrtovanim terminom v letu 2026. Po poročanju agencije Bloomberg si zavezništvo prizadeva okrepiti svojo prisotnost na vzhodnem krilu zaradi povečanih varnostnih potreb v regiji. Turčija je pred tem načrtovala svojo sodelovanje v rotaciji kasneje v letu, vendar bi morebitna ugoditev prošnji pomenila hitrejšo vključitev turških zračnih sil v operacije nad Estonijo, Latvijo in Litvo. Misija Baltic Air Policing je ključni steber Natove kolektivne obrambe, saj omenjene države nimajo lastnih zmogljivosti za prestrezanje v zraku. Turška privolitev bi pomenila pomemben prispevek k solidarnosti znotraj zavezništva, zlasti v času, ko se države ob baltskem morju spopadajo s povečano aktivnostjo ruskih letalskih sil v bližini svojih meja. Viri blizu pogovorov navajajo, da Ankara prošnjo še preučuje, vendar bi predčasna napotitev lahko vplivala na logistične načrte turške vojske. To dejanje poudarja strateško vlogo Turčije znotraj Nata, kljub občasnim političnim nesoglasjem z drugimi članicami. Okrepljeno sodelovanje v Baltski regiji bi dodatno utrdilo vojaško kohezijo na območju, ki velja za eno najbolj izpostavljenih točk zavezništva. Končna odločitev o spremembi urnika napotitve bo verjetno znana po uskladitvi tehničnih podrobnosti med turškim obrambnim ministrstvom in Natovim poveljstvom.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Kiril Dmitriev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), je v soboto, 10. januarja 2026, potrdil opazen porast izvoza ruskih naftnih derivatov. Po njegovih navedbah so uradni podatki v nasprotju z dezinformacijami, ki se pojavljajo v nekaterih medijih, in poudaril, da napačno poročanje negativno vpliva na globalne procese odločanja. Izvoz po morju je v decembru dosegel 2,15 milijona sodčkov na dan, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih. Analize kažejo, da je k rasti največ prispeval povečan izvoz dizelskega goriva preko baltskih pristanišč. Dmitriev se je pri tem neposredno odzval na poročanje agencije Bloomberg in izpostavil, da dejstva o rasti obsega trgovine ostajajo ključna za razumevanje stanja na trgu. Ruski uradniki trdijo, da energetska infrastruktura kljub mednarodnim pritiskom ohranja visoko stopnjo operativnosti. Povečanje izvoza odraža prilagoditev ruskih logističnih poti novim tržnim razmeram. Čeprav so zahodne države uvedle različne omejitve, Rusija še naprej krepi dobavo energentov na tuje trge, predvsem preko morskih terminalov, ki omogočajo dostop do hitro rastočih gospodarstev izven evropskega prostora.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Podjetje Boston Dynamics, ki je v lasti Hyundaija, je na sejmu CES 2026 razkrilo končno, proizvodnji namenjeno različico humanoidnega robota Atlas. S tem se zaostruje konkurenca s Teslo in drugimi podjetji, ki razvijajo robote. Po letih testiranja in plesov je robot končno pripravljen za proizvodnjo. Predstavitev nakazuje naslednjo fazo avtonomne industrijske robotike.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Azijski delniški trgi so prvi trgovalni dan v letu 2026 zabeležili rast, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko nadaljnji trend zviševanja vrednosti ustavil. Glavna vira zaskrbljenosti za investitorje sta morebitni pok mehurčka v sektorju umetne inteligence (AI) in vse večja razhajanja v obrestnih politikah azijskih držav. Ker je azijsko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige tehnoloških velikanov, bi lahko vsakršen upad zaupanja na Wall Streetu neposredno prizadel regionalne borze. Analitiki pri Bloombergu izpostavljajo pet ključnih trendov, ki bodo oblikovali letošnje leto, pri čemer poudarjajo ranljivost podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Poleg tehnološkega tveganja bo na kapitalske trge vplivala tudi različna hitrost prilagajanja denarnih politik, saj nekatere države v regiji še vedno ohranjajo restriktivne ukrepe, medtem ko druge že razmišljajo o sproščanju. Ta negotovost povzroča previdnost med vlagatelji, kljub pozitivnemu začetku leta.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih napadov na cilje v prestolnici Caracas in treh venezuelskih zveznih državah, vendar ključna naftna infrastruktura po prvih poročilih ni bila poškodovana. Po navedbah agencij Bloomberg in Reuters, ki se sklicujeta na neimenovane vire, glavni objekti državnega podjetja Petroleos de Venezuela, S.A. (PDVSA) še naprej delujejo brez prekinitev. Vodstvo podjetja je zaposlene obvestilo, da se črpanje in predelava surove nafte nadaljujeta v običajnem obsegu, kar zmanjšuje neposredne skrbi glede večjih motenj na svetovnih energetskih trgih. Kljub temu da naftni objekti niso bili neposredne tarče, so viri potrdili, da je bilo v napadih močno poškodovano pristanišče La Guaira na karibski obali. Napadi so povzročili napetosti na naftnem trgu, saj so nekateri analitiki napovedovali dvig cen nafte nad 80 dolarjev za sod v primeru stopnjevanja vojaškega posredovanja ZDA. Trenutne razmere kažejo, da so se ZDA osredotočile na vojaške in logistične cilje, ne pa na vire preživetja venezuelskega gospodarstva, kar odraža širši geopolitični konflikt med državama, ki se je stopnjeval po lanskem zasegu tankerja z iransko nafto.

Letalske sile Združenih držav Amerike so v okviru vojaške operacije v Venezueli napadle stavbo Cuartel de la Montaña v glavnem mestu Caracas. Gre za nekdanji vojaški muzej, ki so ga po smrti nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Cháveza preuredili v njegov mavzolej in tam pokopali njegove posmrtne ostanke. Po navedbah agencije Bloomberg in poročilih prič s terena so v soseski, kjer stoji vojaški objekt, odjeknile močne eksplozije, kar potrjujejo tudi videoposnetki lokalnih prebivalcev na družbenih omrežjih. Napad na ta simbolno pomemben objekt predstavlja neposreden udarec na politično zapuščino nekdanjega voditelja in zaostruje že tako napete razmere v državi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na samem mavzoleju še niso znane, vendar dogodek označuje novo fazo v vojaškem posegu ZDA v Venezueli. Napad na vojaški objekt, ki služi kot spomenik, kaže na stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in oblastmi v Caracasu.

Ameriško podjetje Tesla v lasti milijarderja Elona Muska je prvič v svoji zgodovini izgubilo položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil na letni ravni. Po podatkih, ki jih je objavila agencija Bloomberg, je primat prevzel kitajski tekmec BYD Co. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta presegla pričakovanja analitikov, to ni zadostovalo za ohranitev prvega mesta pred kitajskim velikanom, ki vztrajno krepi svoj tržni delež. Preobrat na trgu električnih avtomobilov odraža spreminjajočo se dinamiko v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci z močno državno podporo in vertikalno integrirano proizvodnjo postajajo vse bolj dominantni. BYD je s široko paleto cenovno dostopnejših modelov uspel nagovoriti širši krog potrošnikov, medtem ko se je Tesla v zadnjem obdobju spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote in cenovne politike. Ta premik pomeni pomemben mejnik v globalnem prehodu na trajnostno mobilnost, saj kitajska podjetja zdaj narekujejo tempo rasti v sektorju.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je uspešno izpolnil svoj letni prodajni cilj, kar ga postavlja v položaj, da v letu 2025 prehiti ameriško podjetje Tesla na mestu največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Po poročanju agencije Bloomberg je kitajsko podjetje v zadnjem lanskem četrtletju zabeležilo močno rast, medtem ko se je Tesla pod vodstvom Elona Muska spopadala z upadom tržnega deleža. To bi bilo prvič v zgodovini, da bi kitajsko podjetje preseglo ameriškega tekmeca po skupnem številu prodanih vozil na letni ravni. Kljub rekordnim rezultatom pa se podjetje BYD sooča z negotovimi obeti na domačem kitajskem trgu, kjer se gospodarske razmere zaostrujejo. Analitiki opozarjajo, da bo ohranitev vodilnega položaja zahtevala nadaljnjo agresivno širitev na mednarodne trge, zlasti v Evropo in jugovzhodno Azijo. Teslin padec je delno posledica starajoče se flote modelov in močne cenovne vojne, ki jo je na kitajskem trgu sprožil prav BYD s svojimi cenovno dostopnejšimi modeli.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.

Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev se je premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu leta 2025 povečalo za rekordnih 2,2 bilijona ameriških dolarjev. Skupno premoženje te elitne skupine je tako doseglo novo najvišjo vrednost v zgodovini, in sicer 11,9 bilijona dolarjev. Glavni dejavniki za tolikšno rast so bili vztrajno zanimanje za umetno inteligenco, ki je poganjalo delnice velikih ameriških tehnoloških podjetij, ter visoke rasti na trgih kriptovalut in plemenitih kovin. Analiza kaže na močno koncentracijo bogastva, saj je zgolj osem posameznikov ustvarilo četrtino celotnega prirasta. Med največjimi zmagovalci preteklega leta je bil tudi Donald Trump, pomemben delež k rasti pa je prispeval Larry Ellison, predsednik upravnega odbora družbe Oracle. Ta izjemen skok premoženja poudarja vse večji razkorak v svetovni porazdelitvi bogastva, ki ga poganjajo specifični tehnološki in finančni sektorji.

Ameriški dolar se je v sredo, 31. decembra 2025, po objavi ugodnih podatkov o zaposlovanju v Združenih državah Amerike nekoliko okrepil in nadomestil del predhodnih izgub. Kljub temu je valuta v celotnem letu 2025 izgubila več kot devet odstotkov svoje vrednosti, kar predstavlja najslabši letni rezultat po letu 2017. Na gibanje tečaja so skozi celotno leto vplivali predvsem številni rezi obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed), proračunska negotovost ter nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa. Analitiki ocenjujejo, da bi se dolar lahko v prihodnje še dodatno oslabil, če bo novi guverner Feda nadaljeval z agresivnim zniževanjem obrestnih mer. Čeprav so zadnji podatki s trga dela presegli pričakovanja in kratkoročno spodbudili povpraševanje po dolarju, dolgoročni trend ostaja negotov. Trgi se odzivajo predvsem na strukturne spremembe v ameriški fiskalni politiki in pričakovanja glede nadaljnjih monetarnih ukrepov, ki bodo zaznamovali začetek leta 2026.

Elon Musk je leto 2025 sklenil na vrhu lestvice najbogatejših ljudi na svetu, potem ko se je njegovo premoženje v enem letu povečalo za približno 190 milijard dolarjev. Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev je k rasti ključno prispevala visoka ocena vrednosti podjetja SpaceX, ki se je približala 800 milijardam dolarjev. Skupno premoženje 500 najbogatejših posameznikov na svetu se je v tem letu povečalo za 2,2 bilijona dolarjev in doseglo skupno vrednost 12 bilijonov dolarjev. Na prerazporeditev mest pod vrhom lestvice so močno vplivala nihanja na trgu, ki jih je povzročil razvoj umetne inteligence. Ta je hitro nagradila določene tehnološke gigante, hkrati pa povzročila razhajanja med različnimi lestvicami bogatašev zaradi zahtevnega ocenjevanja vrednosti zasebnih sredstev. Muskova utrditev vodilnega položaja je neposredna posledica uspehov njegovih ključnih podjetij, predvsem SpaceX in Tesla, ki sta v zadnjem kvartalu leta zabeležili rekordne rezultate.

Zohran Mamdani je bil slovesno zaprisegel kot župan New Yorka. Prvič v zgodovini je župan prisegel na starodavnem Koranu. Mamdani, demokratični socialist, je kampanjo vodil s ciljem reševanja krize dostopnosti v enem najdražjih mest v Ameriki. Na zasebni polnočni slovesnosti na zgodovinski postaji podzemne železnice Old City Hall so bili prisotni njegova žena Rama Duwaji in njegovi starši. Izbira lokacije naj bi simbolizirala njegovo vizijo za delavski razred Newyorčanov.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Sektor umetne inteligence je leta 2025 doživel izjemen razcvet, ki je ustvaril več kot 50 novih milijarderjev. Investitorji so v zagonska podjetja s področja umetne inteligence vložili več kot 200 milijard dolarjev, kar predstavlja približno 50 % vseh globalnih sredstev. Po podatkih Forbesa je kitajski startup DeepSeek ustanovitelja Lianga Wenfenga v januarju okronal z nazivom milijarderja, katerega neto vrednost je ocenjena na 11,5 milijarde dolarjev. Podjetje Anthropic je zbralo 16,5 milijarde dolarjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Volodimir Zelenski je napovedal možnost predsedniških volitev takoj po sklenitvi dogovora o končanju ruske invazije. V novem mirovnem načrtu, usklajenem z ZDA, Ukrajina ne zahteva več odpovedi regiji Doneck. Zelenski je nakazal pripravljenost na kompromise glede ozemlja v vzhodni regiji Donbas, ki si jo lasti Rusija, s predlogom o umiku vojakov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je na božični dan pogovarjal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom Jaredom Kushnerjem o možnostih približevanja miru. Pogovor je trajal približno eno uro.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da opaža počasen, a stalen napredek v pogovorih z ZDA glede konflikta v Ukrajini. Hkrati je Moskva izdala ostro opozorilo evropskim partnerjem.

Iransko gospodarstvo bo v prihodnjem letu prešlo v novo obdobje z uvedbo nove valute, riala in korana. Po odobritvi odprave ničel iz nacionalne valute, ki je začela veljati marca, je bil proračun za leto 2026 pripravljen v novi valuti. Pričakuje se, da bodo nove bankovce postopoma prihajali na trg, da bi v petih letih vzpostavili nov valutni sistem v državi.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da so se ZDA približale rešitvi ukrajinskega konflikta bolj kot kdaj koli prej in da bi se lahko kriza rešila v naslednjih 90 dneh. Opozoril je tudi, da bo zima v Ukrajini surova.

Ameriška agencija Bloomberg poroča, da je ruski izvoz nafte dosegel najvišjo raven od maja 2023. Povprečni dnevni obseg dobav ruske nafte je v zadnjih štirih tednih dosegel vrhunec od maja 2023.

Aleksander Šohin, vodja Ruskega združenja industrijalcev in podjetnikov, je predstavil idealne parametre za rusko gospodarstvo do konca leta 2026. Po njegovem mnenju bi morala ključna obrestna mera znašati 12 %, inflacija med 4 in 5 %, tečaj rublja pa med 90 in 95 za dolar. Šohin meni, da bi oslabitev rublja koristila velikim podjetjem in državnemu proračunu.

Donald Trump je po vrnitvi v Belo hišo januarja spremenil desetletja ameriške trgovinske politike z uvedbo carin, s čimer je zgradil zid okoli odprtega gospodarstva. Washington Post pa poroča, da Trump zaman poskuša obuditi delovna mesta v proizvodnji, ki se ne bodo vrnila.