Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami o vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Njegovo prijetje, ki se je odvilo v soboto, se je zgodilo natanko 36 let po padcu panamskega diktatorja Manuela Noriege, ki so ga prav tako strmoglavile ameriške sile. Proces proti Maduru bo po pričakovanjih pravnih strokovnjakov obudil razpravo o vprašanju imunitete tujih voditeljev pred ameriškimi sodišči, kar je bil ključen pravni precedens že v primeru Noriega. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje vodenja kriminalne združbe, znane pod imenom Cartel de los Soles, ki naj bi v sodelovanju s kolumbijskimi uporniki preplavila Združene države Amerike s kokainom. Čeprav so se v preteklosti pojavljale možnosti za diplomatske pogovore, je sedanja administracija stopnjevala vojaški in pravni pritisk, kar je vodilo do njegovega končnega zajetja. Madurov pravni položaj je zapleten, saj ZDA ne priznavajo njegove nekdanje predsedniške legitimnosti, kar tožilstvu omogoča pregon kljub načelom mednarodnega prava o imuniteti državnih voditeljev.

Ameriške posebne vojaške sile so v obsežni operaciji, poimenovani 'Absolutna odločnost', zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York. Maduro in njegova soproga se v Združenih državah Amerike soočata z obtožbami narkoterorizma in financiranja terorizma, povezanih z delovanjem kartela 'Cártel de los Soles'. Operacija, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v Venezueli, je po prvih poročilih zahtevala približno 40 smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bili tako vojaki kot civilisti. Po zajetju Madura je vodenje Venezuele kot začasna predsednica prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad državo in vključile ameriške naftne družbe v obnovo gospodarskega sektorja. Dogajanje v Caracasu sproža številna pravna vprašanja o mednarodni legitimnosti ameriškega posredovanja in usodi ruskih investicij, saj Rusija po padcu Madurovega režima tvega izgubo več milijard dolarjev vloženih sredstev in posojil.

Ameriške specialne enote so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Kot je na tiskovni konferenci na Floridi pojasnil ameriški predsednik Donald Trump, sta bila oba ujetnika že prepeljana v New York, kjer sta trenutno zaprta in bosta v kratkem stopila pred ameriško sodišče. Trump je operacijo označil za velik uspeh ameriških sil, ki pri izvedbi niso utrpele izgub, ter poudaril, da so bili dokazi o Madurovi vpletenosti v delovanje narkokartela 'Cartel de los Soles' neizpodbitni. ZDA so po ujetju Madura napovedale, da bodo v prihodnjih mesecih neposredno upravljale z Venezuelo, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive in nemalo začudenja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ameriške sile v Karibih izvajale pomorsko blokado in uničevale plovila, domnevno povezana s trgovino z mami. Maduro se bo sedaj na ameriških tleh soočil z obtožbami narkoterorizma in subverzije proti Združenim državam Amerike.

Ameriške vojaške sile so v okviru operacije Absolute Resolve zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki bo moral stopiti pred sodnika v New Yorku. Obtožnica ga bremeni narkoterorizma in nezakonitega uvoza kokaina v Združene države Amerike. Operacija je sprožila val mednarodnih protestov, vključno z množičnimi zborovanji v Madridu in Tuniziji, kjer so protestniki obsodili ameriški imperializem in vojaško posredovanje označili za agresijo. Ameriška administracija je po zajetju Madura izrazila namero po vodenju politične tranzicije v državi, pri čemer kritiki opozarjajo na ameriške interese po izkoriščanju bogatih venezuelskih naftnih rezerv. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških provokacij v Karibskem morju, ki so vključevale zasege ladij in kopičenje mornariških sil. Medtem ko Washington trdi, da gre za boj proti mamilarskemu kartelu Cartel de los Soles, podporniki Madura dejanja interpretirajo kot nezakonit prevrat in kršitev suverenosti Venezuele.

Nicolás Maduro se bo v ponedeljek pojavil na zveznem sodišču na Manhattnu zaradi obtožb o trgovini z drogami. Obtožen je vodenja 25-letne narkoteroristične zarote. Primer bo ponovno odprl pravno razpravo o imuniteti za tuje voditelje, ki je bila preizkušena že v sojenju Noriegi. Maduro je bil ujet in odpeljan v New York.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil načrte za vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli, potem ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je prek družbenega omrežja objavil fotografije Madura na ameriški vojaški ladji in poudaril, da bodo Združene države Amerike upravljale državo do vzpostavitve varnega političnega prehoda. Poleg tega je Trump zagrozil z morebitnim drugim napadom, s čimer želi utrditi nadzor nad regijo. Odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko nekateri kritiki, zlasti v romunskih medijih, izpostavljajo dvoličnost javnega mnenja, Trump vztraja pri svoji strategiji pritiska. V preteklosti je ameriška administracija venezuelski narko-kartel Cártel de los Soles že označila za tujo teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških napetosti, ki so dosegle vrhunec z nedavno aretacijo v Caracasu.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je razkrila vsebino odpečatene obtožnice velike porote v New Yorku, ki venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo bremeni narko-terorizma ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Do vložitve obtožnice je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti Madura pridržale, kar predstavlja stopnjevanje napetosti med državama. Obtožnica Madura neposredno povezuje z vodenjem kriminalnih dejavnosti, ki vključujejo trgovino z drogami in nasilje. Postopek sledi predhodnim prizadevanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, da bi venezuelski vrh izolirali in ga označili za del teroristične mreže, znane pod imenom Cartel de los Soles. Čeprav so se v preteklosti pojavljale namere po neposrednih pogovorih med Trumpom in Madurom, so ameriške oblasti vztrajale pri trditvi, da Madurov režim deluje kot kriminalna organizacija. Venezuelska stran je vse obtožbe v preteklosti zavrnila kot neutemeljene laži, namenjene destabilizaciji države.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po zajetju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zarote zaradi narkoterorizma. Operacija zajetja je vključevala napade na vojaške, transportne in komunikacijske objekte v Caracasu in na severu Venezuele. Zajetje je povzročilo odpovedi več sto letov na Karibe. Venezuelci v Corpus Christi in Bakersfieldu so zajetje sprejeli z veseljem.

Po aretaciji Nicolása Madura in Cilie Flores je ameriška državna tožilka Pamela Bondi potrdila obtožnico iz leta 2020, ki Madura bremeni narkoterorizma in zarote pri uvozu kokaina. Sojenje naj bi potekalo v New Yorku. Medtem je Trumpovo ravnanje sprožilo razpravo o ustavnosti vojne napovedi in uporabi neomejene globalne moči ZDA.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA izrazile pripravljenost sodelovati z venezuelskimi voditelji, če sprejmejo "pravo odločitev", medtem ko je Marco Rubio potrdil, da je Maduro v newyorškem zaporu. Aretacija je povzročila negotovost v Venezueli. Medtem pa je v Nigeriji medijski pomočnik nekdanjega podpredsednika Atiku Abubakarja kritiziral molk vlade in predsedstva glede aretacije Madura s strani ZDA.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad v Venezueli, ki se je končal z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega stopnjevanja med državama. Po navedbah ameriških oblasti je bila akcija usmerjena proti Madurovemu režimu, ki so ga ZDA predhodno obtožile vodenja narkokartela in terorističnih dejavnosti. Zaradi vojaškega posredovanja in zaprtja zračnega prostora s strani ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) je letalska družba Delta Air Lines odpovedala vse lete na območju Karibov. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v regiji, kjer potekajo vojaške operacije. Medtem ko se v Venezueli ugiba o prihodnosti države po padcu Madurovega režima, so se v izgnanstvu po vsem svetu zbrali številni Venezuelci, ki proslavljajo konec desetletne vladavine, v kateri je državo zapustilo približno 20 odstotkov prebivalstva. Politični analitiki predvidevajo tri možne scenarije za prihodnost Venezuele: vzpostavitev prehodne vlade pod nadzorom opozicije, dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost ali morebiten notranji upor preostalih struktur Madurove administracije. Razmere ostajajo izjemno nestabilne, saj so v preteklosti zaveznice Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska, ostro nasprotovale ameriškemu vmešavanju.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade v Venezueli, po katerih je bil predsednik Nicolás Maduro prepeljan iz države, je potrdila ameriška stran. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila Maduro in njegova soproga Cilia Flores uradno obtožena na južnem okrožju New Yorka. Obtožnica jima očita zaroto za narko-terorizem, uvoz kokaina ter posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav, umerjenih proti interesom ZDA. Pred stopnjevanjem vojaških napetosti je Maduro v televizijskem nagovoru sicer poskušal ubrati spravljiv ton do administracije Donalda Trumpa. Ponudil je sodelovanje na področju boja proti trgovini z drogami in odprtje venezuelskega naftnega sektorja za ameriška podjetja, pri čemer je Venezuelo označil za bratsko državo. Kljub tem ponudbam so ZDA nadaljevale s kazenskim pregonom in vojaškimi operacijami, kar temelji na preteklih obtožbah o vodenju narko-kartela Cartel de los Soles. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores bosta stopila pred sodišče v New Yorku, potem ko so ameriški organi proti njima vložili obtožnico zaradi trgovine z drogami in financiranja terorizma. Kot je sporočila ameriška generalna tožilka Pam Bondi, so Madura in Floresovo obtožili neposrednega sodelovanja pri dejavnostih, povezanih z narkoterorizmom. Postopek bo potekal na okrožnem sodišču za južno okrožje New Yorka. Obtožbe temeljijo na navedbah, da je Madurov režim sistematično podpiral kriminalne dejavnosti in omogočal prevoz prepovedanih substanc v zameno za finančna sredstva, s katerimi so utrjevali svojo oblast. Do vložitve obtožnice prihaja po dolgotrajni preiskavi ameriških služb, ki Madura povezujejo s kartelom de los Soles. Operacija predstavlja vrhunec prizadevanj Združenih držav Amerike za omejitev vpliva venezuelskih oblasti na mednarodni kriminalni trg.

Med operacijo ZDA za aretacijo Nicolása Madura je umrlo približno 40 civilistov in vojakov. ZDA naj bi Maduru pred aretacijo ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar je Maduro zavrnil. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zatrdil, da operacija ni bila invazija. Poveljnik štaba ameriške vojske Dan Caine je razkril, da so ZDA natančno preučile vse Madurove navade.

Ameriška operacija v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Madura, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev. Trump je dejal, da je bilo ubitih veliko Kubancev. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer je v priporu. Poročajo, da je bil Maduro od avgusta pod nadzorom Cie, vključno z uporabo nevidnih dronov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 3. januarja 2026 odredil obsežne zračne napade na vojaške cilje v Venezueli, kar je privedlo do dramatičnega preobrata v večmesečnih napetostih med državama. Ameriške elitne enote Delta Force so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Trump je operacijo označil za uspešno in poudaril, da je bil napad usmerjen proti mreži trgovine z drogami, ki jo po trditvah Washingtona vodi Maduro. Medtem ko ameriška administracija Madura obtožuje narkoterorizma in vodenja kartela Soles, viri iz venezuelske opozicije nakazujejo, da bi lahko šlo za vnaprej dogovorjen izstop iz države. Venezuelsko obrambno ministrstvo je po drugi strani ostro obsodilo napade in zatrdilo, da so ameriške sile zadele tudi civilna območja. Maduro se bo v Združenih državah Amerike soočil s sodnim procesom zaradi obtožb o trgovini s kokainom in drugimi prepovedanimi substancami, za kar je bila razpisana nagrada v višini 50 milijonov dolarjev.

Po aretaciji s strani ameriških specialnih enot je bil Nicolás Maduro s soprogo prepeljan v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami na zveznem sodišču. Ameriški generalni državni tožilec Pam Bondi je potrdil, da ju čaka obtožnica. Pričakuje se, da bo Maduro zaprt v Metropolitanskem centru za pridržanje v New Yorku. Ameriški predsednik Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo in se ne bojijo vojakov na terenu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uradno potrdil, da je bil dosedanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in bo prepeljan v Združene države Amerike, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kriminalne združbe Cartel de los Soles. Rubio je v svoji izjavi poudaril, da Washington ne načrtuje novih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje, saj je bil primarni cilj operacije dosežen z odvzemom prostosti ključnim akterjem režima. Aretacija sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in vojaškim operacijam, ki so jih Združene države Amerike izvajale proti strateški infrastrukturi v Venezueli. Po navedbah ameriške administracije bo proces proti Maduru potekal pred ameriškim sodiščem, s čimer želijo končati obdobje politične nestabilnosti in kriminalnih dejavnosti, ki so vplivale na celotno regijo. Mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje podrobnosti o samem poteku aretacije in odzivu preostalih struktur venezuelske oblasti.

Združene države Amerike so izvedle več zračnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas in druge venezuelske kraje. Predsednik Trump je izjavil, da so Madura in njegovo ženo aretirali in ju odpeljali iz države. Po navedbah virov blizu Trumpa naj bi podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, prevzela funkcijo začasne predsednice. Senatorji so izjavili, da bo Maduru sojeno v ZDA. Venezuelski minister za obrambo je zavrnil kakršna koli pogajanja.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija se je odvila po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je osebno poročal o uspešnem zajetju voditelja, ki so ga ZDA že dlje časa obtoževale vodenja narkokartela in terorizma. Po napadu so predstavniki chavizma pozvali prebivalce Venezuele, naj odidejo na ulice in se uprejo tujemu posredovanju. Na dogodek se je hitro odzval argentinski predsednik Javier Milei, ki je podprl ameriško ofenzivo in proslavil konec Madurove vladavine z geslom "svoboda napreduje". Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega kopičenja vojaških sil v Karibskem morju, kar so ZDA upravičevale z bojem proti domnevnemu kartelu Cartel de los Soles. Dogodek je sprožil burne odzive po celotni Latinski Ameriki, saj so sosednje države že pred tem izražale nasprotovanje vojaškemu posredovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na strateško pomembno infrastrukturo v Venezueli, ki naj bi bila povezana z dejavnostmi trgovine z mamili. Po navedbah predsednika je bil cilj napada uničenje velikega objekta, natančneje pomola, ki so ga domnevno uporabljali narkokarteli. Trump ob tem ni razkril natančne lokacije tarče, je pa poudaril, da gre za del širše strategije pritiska na tamkajšnji režim. Obenem je predsednik ZDA razkril, da je nedavno opravil telefonski pogovor z venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom. Trump je komunikacijo označil za neuspešno in neplodno, saj pogovori niso privedli do deeskalacije napetosti med državama ali do napredka pri reševanju vprašanj glede pošiljanja drog in kriminalcev v ZDA. Trumpova administracija tako nadaljuje s politiko ostrega pritiska na Madurov režim, ki ga Washington vse pogosteje neposredno povezuje s transnacionalnim kriminalom.

Varnostni svet ZN je bil priča besednemu spopadu med ZDA in Venezuelo, v katerem so ZDA branile svojo blokado Venezuele kot boj proti narkokartelom, medtem ko sta Rusija in Kitajska ZDA obtožili agresije. Evropa je opozorila pred morebitno eskalacijo konflikta.

Venezuelski parlament je sprejel zakon, ki kriminalizira dejavnosti, ki ovirajo navigacijo in trgovino, vključno z zasegi naftnih tankerjev. Rusija je zaradi naraščajočih napetosti in potencialnega ameriškega vojaškega posredovanja začela umikati družine diplomatskega osebja iz Venezuele.

Nekdanji vodja obveščevalne službe Venezuele, Hugo 'El Pollo' Carvajal, je v pismu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu opisal domnevno povezavo Nicolása Madura s kartelom Cartel de los Soles. Carvajal, ki je bil obsojen zaradi trgovine z mamili in posedovanja orožja, je ponudil sodelovanje ameriškim oblastem, saj želi razkriti 'vso resnico' o nevarnostih, ki jih je opazoval dolga leta.

Venezelski državni tožilec Tarek William Saab je izjavil, da je Kartel Sonc, ki ga ZDA označujejo za teroristično organizacijo, "ustvarila CIA". Saab trdi, da je to informacijo pridobil od nekdanjega agenta CIA.

Predsednik Maduro je pohvalil uspeh četrtega vsenarodnega posvetovanja v Venezueli. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Nicolasu Maduru v luči napetosti z ZDA. Maduro je obljubil, da bo premagal ameriško psihološko vojno, medtem ko opozorila FAA povzročajo motnje v letalskem prometu.

Združene države Amerike so uradno označile venezuelski Cartel de los Soles za tujo teroristično organizacijo in uvedle dodatne sankcije, povezane s terorizmom. Washington trdi, da so v skupino vključeni predsednik Nicolas Maduro in drugi visoki uradniki. Venezuela je te obtožbe zavrnila kot "absurdno laž". Povečujejo se ugibanja o poskusih strmoglavljenja socialističnega voditelja Nicolasa Madura s strani predsednika Donalda Trumpa zaradi velikega kopičenja ameriške vojske v bližini Venezuele.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki usmerja njegovo administracijo, da preuči, ali bi določene veje Muslimanske bratovščine označili za teroristične organizacije. Hkrati je Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) vložil tožbo proti Teksasu zaradi podobne označbe.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Venezuelansko ministrstvo za zunanje zadeve je označilo ameriško razglasitev domnevnega kartela Cartel de los Soles, ki naj bi ga vodil venezuelski predsednik Nicolas Maduro, za "smešno laž" državnega sekretarja Marca Rubia.

Predsednik Trump je svetovalcem povedal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Madurom. Trumpova administracija je Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije, imenovane "Cartel de los Soles".

ZDA bi lahko razširile sankcije proti predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru, potem ko je bil "Cartel de los Soles" označen za tujo teroristično organizacijo. ZDA že imajo vrsto sektorskih in individualnih sankcij proti Venezueli.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v bližini Venezuele, pri čemer je USS Gerald R. Ford plul proti Karibom. Predsednik Trump je odobril tajne operacije Cie. Administracija je kartel Cartel de los Soles označila za tujo teroristično organizacijo.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Trumpova administracija je uradno označila kartel Los Soles za teroristično organizacijo, čeprav je o tem kartelu malo znanega. Vlada Venezuele je to potezo označila za 'smešno prevaro'. Razporejanje mornarice in vojaške vaje ZDA v Karibih spominjajo na invazijo ZDA na Panamo leta 1989.

Pentagon je potrdil, da preiskuje senatorja Marka Kellyja zaradi njegove udeležbe v videoposnetku, v katerem je z drugimi demokratskimi zakonodajalci pozival vojsko in obveščevalne službe, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Razmišljajo celo o možnosti, da bi Kellyja, upokojenega kapitana ameriške mornarice, ponovno poklicali na aktivno vojaško službo, da bi ga kaznovali. Kelly je o preiskavi izvedel preko družbenih medijev.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih okrepile svojo vojaško prisotnost v Karibih in Latinskem Tihem oceanu z bojnimi ladjami, letali in specialnimi silami. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa jo vidi kot del pobude 'Lanza del Sur' in boja proti trgovini z drogami. Več vlad v regiji je podprlo misijo in kartel Los Soles, ki ga ZDA povezujejo z Nicolásom Madurom, označilo za mednarodno teroristično organizacijo. Ameriške sile trdijo, da so od septembra potopile okoli 20 plovil in povzročile smrt približno 80 ljudi.

Ameriška vojska je izvedla največjo demonstracijo vojaške moči doslej blizu Venezuele. To se je zgodilo tik pred ponedeljkovim rokom, ko naj bi ZDA kartel Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Ameriški State Department je Kartel Sonc označil za tujo teroristično organizacijo (FTO) kot del kampanje za boj proti narkoterorizmu v Ameriki. Ta poteza administracije predsednika Trumpa je nov korak v zaostrovanju odnosov med ZDA in Venezuelo.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.

Združene države Amerike nameravajo 24. novembra venezuelski kartel Cartel de los Soles razglasiti za tujo teroristično organizacijo. Po trditvah ZDA naj bi kartel vodil venezuelski predsednik Nicolas Maduro, kar pomeni, da bo tudi sam označen za terorista.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je na referendumu doživel hud poraz, saj so volivci zavrnili vse štiri predloge, vključno z ustanovitvijo ustavodajne skupščine in namestitvijo tujih vojaških baz. Večina volivcev je nasprotovala tudi odpravi financiranja političnih strank iz državnega proračuna in zmanjšanju števila poslancev v državnem zboru.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.