Ameriško moštvo v ligi NFL Atlanta Falcons je razširilo iskanje novega predsednika nogometnih operacij. Potem ko se je kot glavni kandidat za to mesto pojavil nekdanji podajalec ekipe Matt Ryan, so Falcons zaprosili tudi za intervju z Joshem Williamsom, ki trenutno opravlja funkcijo v ekipi San Francisco 49ers. Williams velja za izkušenega strokovnjaka na področju kadrovanja in vodenja športnih operacij, kar bi klubu prineslo dodatno strokovno težo pri načrtovanju prihodnosti. Matt Ryan, ki je večino svoje igralske kariere preživel prav v Atlanti, naj bi se uradno sestal z vodstvom kluba konec tega tedna. V primeru, da bi sprejel ponujeno vlogo, Ryan ne bi več opravljal dela strokovnega komentatorja na televizijski mreži CBS. Vodstvo moštva Falcons se želi s temi potezami prestrukturirati in okrepiti vodstveno strukturo, saj si prizadevajo za vrnitev v vrh lige NFL po obdobju rezultatskih nihanj.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

V več mestih po Združenih državah Amerike so v soboto potekali množični protesti, uperjeni proti vojaškemu posredovanju ameriških sil v Venezueli. Protestniki, ki so se zbrali tudi pred Belo hišo v Washingtonu, so izrazili ostro nasprotovanje vojaški operaciji, ki jo je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožil Washington. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News in drugih medijev so demonstranti zahtevali takojšnjo zaustavitev napadov in umik ameriških enot iz latinskoameriške države. Dogodki so neposreden odziv na obsežno vojaško akcijo, ki se je pričela le nekaj dni prej. Operacija je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in kopensko posredovanje elitnih enot, kar je sprožilo nemire tako v Venezueli kot na tleh Združenih držav Amerike. Medtem ko ameriški uradni viri operacijo utemeljujejo z nujnostjo ukrepanja proti režimu Nicolása Madura, so protestniki na ulicah opozarjali na kršitve suverenosti in humanitarne posledice vojaškega posega. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj so venezuelske oblasti dejanje označile za neizprosen akt agresije.

Pripadniki elitne enote ameriške vojske za posebne operacije Delta Force so v Venezueli prijeli predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljali iz države, je poročala televizijska mreža CBS News. Operacija, ki je bila izvedena v strogi tajnosti, predstavlja enega najpomembnejših posegov ameriških sil v latinskoameriško politično krizo v zadnjih desetletjih. Čeprav podrobnosti o samem poteku akcije še niso v celoti znane, nekateri viri namigujejo na morebitno sodelovanje obveščevalcev znotraj venezuelskih varnostnih struktur. Enota Delta Force, ki je bila ustanovljena leta 1977 pod vodstvom polkovnika Charlesa Beckwitha po vzoru britanskega SAS, je specializirana za protiteroristično delovanje, reševanje talcev in zajetje visokih tarč. Gre za isto enoto, ki je leta 2019 izvedla uspešno operacijo proti voditelju Islamske države, Abuju Bakru al Bagdadiju. Tokratna aretacija Nicolasa Madura, ki ga Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo kot nelegitimnega voditelja in diktatorja, pomeni drastičen zasuk v prizadevanjih za spremembo režima v Caracasu.

Elitna ameriška vojaška enota Delta Force je v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News so pripadniki specialnih sil izvedli bliskovito akcijo, ki je privedla do pridržanja venezuelskega voditelja. Informacijo so pozneje potrdili tudi predstavniki oblasti v Združenih državah Amerike, ki so Madura odpeljali na neznano lokacijo. Podpredsednica Venezuele in preostale oblasti v Caracasu so se na dogodke odzvale z zahtevo po neposrednem dokazu, da je njun voditelj še živ. Enota Delta Force, ki je primarno zadolžena za protiteroristično delovanje in reševanje talcev, je v preteklosti že sodelovala v podobnih operacijah z visokim tveganjem, vključno z lovom na voditelje terorističnih skupin in narkokartelov. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Caracas dejanje označuje za ugrabitev, medtem ko Washington operacijo opravičuje v okviru svojih strateških interesov.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil vojaške napade na cilje znotraj Venezuele, vključno z operacijami v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških medijev, kot sta CBS in Fox News, so uradniki administracije potrdili, da so bili napadi usmerjeni na vojaške objekte in strateške cilje z namenom stopnjevanja pritiska na režim Nicolása Madura. Zaradi tekočih vojaških aktivnosti je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) prepovedala vse komercialne lete nad venezuelskim ozemljem. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih na prestolnico razglasil izredno stanje v državi. Kljub stopnjevanju nasilja je Maduro v novoletnem intervjuju izrazil pripravljenost na resne pogovore z Washingtonom, vključno z možnostjo ameriških investicij v naftni sektor in sodelovanjem pri boju proti trgovini z drogami. Napadi pomenijo prehod od predhodnih prikritih operacij Cie in gospodarskih blokad k neposredni vojaški konfrontaciji med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA začasno vladale Venezueli, dokler ne bo mogoč varen in urejen prenos oblasti. Trump je tudi dejal, da nameravajo v venezuelskih naftnih regijah namestiti vojake in prevzeti nadzor nad nafto kot odškodnino.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal izvedbo vojaških napadov na cilje znotraj venezuelskega ozemlja, vključno z večjimi vojaškimi objekti. Po poročanju ameriške mreže CBS News, ki se sklicuje na vire v administraciji, je bila odločitev o napadih sprejeta že pred dnevi, vendar so se nekatere detonacije v glavnem mestu Caracas zvrstile šele v zadnjih urah. Med tarčami naj bi bil tudi Fuerte Tiuna, osrednje vojaško oporišče v državi, kjer so očividci poročali o močnih eksplozijah. Napadi pomenijo drastično stopnjevanje ameriškega vojaškega posredovanja v Južni Ameriki. Predsednik Trump je v preteklih mesecih večkrat opozoril na možnost tovrstnih ukrepov kot del strategije proti vladi Nicolása Madura in delovanju narkokartelov na tem območju. Venezuelski uradniki in prebivalci prestolnice so prek družbenih omrežij potrdili več zaporednih eksplozij, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom hitro bližajo točki neposrednega vojaškega konflikta širših razsežnosti.

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in ameriške letalske sile so izdale uradno prepoved za vsa ameriška komercialna in civilna letala za uporabo venezuelskega zračnega prostora na vseh višinah. Odločitev je bila sprejeta v soboto po poročilih o ameriških vojaških operacijah nad venezuelsko prestolnico Caracas. Po navedbah medijske mreže CBS naj bi napade odredil ameriški predsednik Donald Trump, kar je privedlo do takojšnje prekinitve vseh letalskih dejavnosti v regiji zaradi varnostnih tveganj. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z nenehnimi preleti ameriških vojaških letal in obtožbami o destabilizaciji regije. Prepoved letenja močno vpliva na mednarodne logistične poti in civilni letalski promet v Južni Ameriki, saj so ZDA zaradi neposrednih vojaških spopadov v okolici Caracasa ocenile, da je tveganje za civilna letala previsoko. Venezuelska stran se je na pretekle kršitve svojega zračnega prostora že odzivala z onesposabljanjem tujih letal, kar povečuje nevarnost nenamerne eskalacije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ukazal vojaške napade na tarče v Venezueli, vključno z glavnim mestom Caracas in strateškimi vojaškimi objekti. Po navedbah ameriških uradnikov za CBS News so v prestolnici odjeknile močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom. Napadi so bili usmerjeni na specifične lokacije po vsej državi, kar predstavlja drastično zaostritev dosedanjih napetosti med državama. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro v državi razglasil izredno stanje. Venezuelske oblasti so napad označile za neizzvano vojaško agresijo in opozorile, da takšna dejanja ogrožajo stabilnost celotne Latinske Amerike ter lahko povzročijo regionalni kaos. Bela hiša uradne izjave glede obsega in specifičnih ciljev operacije še ni podala, vendar dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju retorike o zatiranju narkokartelov in vojaških provokacijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle strateško vojaško infrastrukturo in pridržale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Po navedbah ameriške televizije CBS News je ukaz za napad Trump izdal osebno že pred nekaj dnevi, vendar je bila izvedba operacije zaradi zunanjih dejavnikov začasno odložena. Predsednik Trump je operacijo označil za uspešno in dodal, da so Madura že prepeljali iz države. Vojaški poseg se je začel z letalskimi napadi na ključne objekte v Venezueli, ki so služili kot opora Madurovemu režimu. Ameriški uradniki so potrdili, da so bili cilji izbrani z namenom nevtralizacije odporniških zmogljivosti venezuelske vojske in aretacije vodstva države. Ta dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so jih zaznamovali obtožbe o narkoterorizmu in grožnje z neposredno vojaško silo. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv Latinske Amerike in drugih svetovnih velesil na to precedenčno vojaško posredovanje.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Po poročanju ruskih medijev je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napade na objekte v Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Trump se je izognil konkretnim vprašanjem o dogodku in obljubil pojasnila kasneje. Senator Klišas se je ironično odzval na molk evropskih politikov glede ameriških napadov na Caracas. Estonska premierka Kaja Kallas je komentirala dogajanje v Venezueli.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Georgea Clooneyja, pri čemer ga je označil za 'povprečnega človeka, ki se je nenehno pritoževal' glede politične presoje. Trump je Clooneyjeve filme označil za 'popolnoma povprečne'. Clooney se je odzval na kritike, ki so se pojavile po pridobitvi francoskega državljanstva.

Ameriška televizijska mreža CBS News je na prvi dan leta 2026 napovedala obsežno prenovo svoje osrednje informativne oddaje CBS Evening News. Voditelj Tony Dokoupil je v promocijskem nagovoru javnosti priznal, da so mediji v preteklosti pogosto prezrli ključne zgodbe, ker so preveč pozornosti posvečali mnenjem aktivistov, akademikov in elit namesto povprečnemu Američanu. Dokoupil se je v imenu hiše zavezal, da bodo odslej gledalci na prvem mestu, pred interesi oglaševalcev, politikov in celo korporativnih lastnikov medijske hiše. Napovedane spremembe so del širše strategije pod vodstvom Bari Weiss, ki je nedavno prevzela vodenje novičarskega oddelka CBS. Weiss, katere imenovanje je sprožilo precejšnje polemike, želi po navedbah mreže povrniti zaupanje javnosti v osrednje medije. Kritiki na družbenih omrežjih in znotraj stroke so do napovedi zadržani, nekateri pa Weiss celo očitajo opuščanje novinarskih standardov, zlasti po njeni domnevni odločitvi o ustavitvi preiskave oddaje 60 Minutes o razmerah v elsalvadorskih zaporih. Odzivi javnosti so mešani, saj del občinstva dvomi v pristnost teh zavez, medtem ko drugi v tem vidijo premik k bolj populističnemu in uravnoteženemu poročanju.

Ameriška medijska hiša CBS News je z novim letom napovedala korenit zasuk v svoji uredniški politiki, ki ga je v uvodnem nagovoru predstavil voditelj Tony Dokoupil. Spremembe prihajajo po imenovanju Bari Weiss na čelo novičarskega oddelka, kar je v ameriški javnosti sprožilo mešane odzive. Dokoupil je v promocijskem videu priznal, da so osrednji mediji v preteklosti pogosto prezrli ključne zgodbe, ker so prednost dajali mnenjem aktivistov, akademikov in elit namesto perspektivi povprečnega državljana. Obljubil je, da bo CBS News v prihodnje deloval neodvisno od oglaševalcev, politikov in celo lastnih korporativnih lastnikov. Kritiki imenovanja Bari Weiss opozarjajo na njeno pomanjkanje izkušenj s televizijskimi novicami in domnevno spodkopavanje novinarskih standardov. Razburjenje je povzročila tudi informacija o ustavitvi preiskovalne oddaje 60 Minutes o razmerah migrantov v Salvadorju, kar nekateri razumejo kot dokaz o spreminjanju usmeritve medija. Medtem ko del javnosti pozdravlja napoved o objektivnejšem poročanju, so odzivi na družbenih omrežjih polni skepticizma, saj mnogi dvomijo v iskrenost obljub o odmiku od uveljavljenih medijskih praks.

Ameriški igralec George Clooney je v intervjuju za revijo Variety napovedal, da zapušča Združene države Amerike in se z družino seli v Evropo, potem ko so mu podelili francosko državljanstvo. Clooney je ob tem izrazil ostro kritiko nad trenutnim stanjem v ameriški družbi in medijih pod administracijo Donalda Trumpa. Posebej je izpostavil dogajanje na televizijski mreži CBS News, kjer novo urednico Bari Weiss obtožuje načrtnega uničevanja verodostojnosti medija, zlasti zaradi domnevne cenzure prispevkov o deportacijah v Salvador. Igralec je poudaril, da njegova primarna zvestoba pripada domovini, vendar ga močno skrbi, kako se državljani informirajo v času, ko tisk ne deluje več neodvisno. Kritike so letele tudi na neodločnost medijskih hiš pri spopadanju s tožbami Donalda Trumpa, kar naj bi po njegovem mnenju privedlo do trenutne krize. Medtem ko nekateri konservativni mediji Clooneyju očitajo pristranskost in uporabo levičarskih mitov, se Hollywood kot celota spopada z novimi pritiski Trumpove administracije, ki poskuša posegati v filmsko produkcijo in studijske posle, vključno z nenavadnimi zahtevami za oživitev filmskih franšiz, kot je Rush Hour.

Prenos silvestrske oddaje "New Year’s Eve Live: Nashville’s Big Bash" na CBS je bil zaradi tehnične napake prekinjen za približno 12 minut. Ostale televizijske postaje so ponujale alternative, kot sta "Dick Clark's New Year's Rockin' Eve" na ABC in "A Toast to 2025" na NBC. London in Disneyland sta praznovala prihod leta 2026 z ognjemeti, ki so bili na voljo v živo preko spleta.

Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je uradno zamrznilo vsa zvezna sredstva, namenjena otroškemu varstvu v zvezni državi Minnesota. Odločitev o prekinitvi izplačil, ki na letni ravni znašajo približno 185 milijonov ameriških dolarjev, je posledica obsežne preiskave domnevnih sistemskih goljufij pri porabi davkoplačevalskega denarja. Ukrep je sprožil videoposnetek konservativnega vplivneža, ki je trdil, da so nekateri centri za otroško varstvo prejemali sredstva, čeprav so bili v resnici prazni. Preiskovalci zdaj preverjajo resničnost navedb o fiktivnem varstvu otrok. Medtem ko vplivnež trdi, da v določenih centrih ni bilo otrok, so se pojavili nasprotni dokazi. Televizijska mreža CBS News je pridobila posnetke nadzornih kamer enega izmed centrov, ki prikazujejo otroke pri prihodu v varstvo prav na dan, ko je nastal sporni videoposnetek. Zvezni uradniki kljub temu vztrajajo pri zamrznitvi sredstev, dokler preiskava ne bo v celoti razjasnila okoliščin in ugotovila, ali je prišlo do zlorab javnih financ.

Ekipi ameriškega nogometa Arizona State Sun Devils in Duke Blue Devils sta se v sredo, 31. decembra 2025, pomerili na tradicionalni tekmi Sun Bowl v El Pasu v Teksasu. Srečanje med ekipo Arizona State z izkupičkom sezone 8–4 in prvaki konference ACC, moštvom Duke z izkupičkom 8–5, se je pričelo ob 14. uri po lokalnem času. Športni dogodek, uradno poimenovan Tony the Tiger Sun Bowl, je potekal pod okriljem televizijske hiše CBS, ki je omogočila tudi brezplačne spletne prenose za gledalce. Dogodek je predstavljal vrhunec sezone za obe univerzitetni moštvi, ki sta si z dobrimi predstavami v rednem delu tekmovanja prislužili nastop na enem najstarejših tovrstnih turnirjev v Združenih državah Amerike. Tekma v Teksasu je pritegnila pozornost športne javnosti zaradi uspešnega niza obeh ekip v končnici leta 2025, pri čemer so Blue Devils vstopili v dvoboj kot aktualni prvaki svoje konference.

Upravni odbor Kennedyjevega centra v Washingtonu je pod vodstvom zaveznikov Donalda Trumpa sprejel nove statutane spremembe, ki so omejile glasovalne pravice neizvoljenim članom (ex officio) in s tem omogočile preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center brez večjega nasprotovanja. Po navedbah Washington Posta so novi predpisi, sprejeti maja 2025, določili, da kongresno imenovani člani ne smejo več glasovati ali prispevati h kvorumu, kar naj bi bilo v morebitnem navzkrižju z ustanovno listino centra. Poteza je sledila popolni zamenjavi upravnega odbora, v katerega je Trump imenoval sebe, svojo soprogo, podpredsednika JD Vancea in druge tesne sodelavce. Zaradi preimenovanja in političnega prevzema se ustanova sooča z drastičnim upadom prodaje vstopnic in valom odpovedi umetniških nastopov. Medtem ko so številni umetniki odpovedali svoje koncerte v znak protesta, so ustvarjalci predstave o dogodkih 7. oktobra v Izraelu sporočili, da se upirajo medijskim kampanjam za odpoved in nameravajo izvesti svoj program. Trump je sicer napovedal rekordno gledanost televizijskega prenosa podelitve nagrad Kennedyjevega centra, ki ga je decembra 2025 prvič gostil sam, vendar so uradni podatki pokazali znaten upad gledanosti v primerjavi s prejšnjimi leti.

Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je izvedla vrsto kadrovskih in statutarnih sprememb, ki krepijo predsednikov vpliv na ključne kulturne in medijske ustanove. V Centru scenskih umetnosti Johna F. Kennedyja so po zamenjavi članov upravnega odbora sprejeli nove akte, ki so Trumpovim izbrancem omogočili potrditev preimenovanja dela ustanove oziroma dodajanja Trumpovega imena, kljub opozorilom pravnih strokovnjakov o kršenju ustanovne listine. Ta poteza je sprožila val bojkotov umetnikov, odpovedi donatorjev in drastičen upad prodaje vstopnic. Hkrati so se v javnosti pojavile ostre kritike na račun večjih medijskih hiš, ki so se pod pritiskom tožb odločile za poravnave z Belo hišo. Igralec in režiser George Clooney je javno kritiziral korporacijo Paramount, ki se je s Trumpom poravnala za 16 milijonov dolarjev, čemur je sledila vladna odobritev združitve s podjetjem Skydance. Nova uredniška politika mreže CBS, ki jo zdaj vodi konservativna kolumnistka Bari Weiss, že kaže znake cenzure, saj so ustavili objavo prispevkov o deportacijah v Salvador, kar kritiki označujejo za nevaren precedens v ameriški svobodi tiska.

Televizijska mreža CBS News in nekdanji novinar Washington Posta Dave Jorgenson sta v zadnjih dneh objavila izsledke preverjanja dejstev, ki izpodbijajo navedbe desničarskega vplivneža Nicka Shirleyja o domnevnih sistemskih goljufijah v vrtcih v lasti somalijskih priseljencev v Minnesoti. Shirleyjev videoposnetek, ki je dosegel več deset milijonov ogledov, je trdil, da vrtci prejemajo zvezna sredstva brez dejanskega varstva otrok, kar je administracijo predsednika Donalda Trumpa vodilo do zaustavitve vseh zveznih plačil za otroško varstvo v tej zvezni državi. Dopisnik CBS News Jonah Kaplan je pojasnil, da so njihovi novinarji in državni inšpektorji v zadnjih šestih mesecih večkrat obiskali sporne lokacije, vendar niso našli dokazov o t.i. fantomskih operacijah. Čeprav so bili nekateri vrtci kaznovani zaradi varnostnih pomanjkljivosti, dejansko stanje na terenu ne potrjuje Shirleyjevih obtožb o množičnem oškodovanju proračuna. Jorgenson je ob tem opozoril, da Trumpova administracija podatke uporablja selektivno, saj so preiskave morebitnih nepravilnosti v Minnesoti sprožili že demokrati in Bidenova administracija leta 2018, kar kaže na to, da se organi pregona s problematiko spopadajo že dlje časa brez politične agende, ki jo zasleduje vplivnež.

Televizijski mreži CBS News in Telemundo sta v svojih poročilih zavrnili trditve desničarskega vplivneža Nicka Shirleyja o domnevnih množičnih finančnih goljufijah v vrtcih, ki jih v zvezni državi Minnesota upravlja somalijska skupnost. Shirley je v videoposnetku, ki je na družbenih omrežjih dosegel več kot 100 milijonov ogledov, trdil, da omenjene ustanove prejemajo državne subvencije, čeprav v njih ni otrok. Pri tem je namigoval na obsežno izkoriščanje proračunskih sredstev brez dejanskega izvajanja storitev varstva. Preiskava dopisnika mreže CBS News Jonaha Kaplana je pokazala, da se dejstva na terenu razlikujejo od vplivneževih navedb. Čeprav so bile nekatere ustanove v preteklosti predmet preiskav zaradi kršitev varnostnih predpisov, državni inšpektorji ob rednih obiskih niso potrdili Shirleyjevih obtožb o fiktivnem delovanju. Telemundo je poročanje označil za delovanje skrajno desničarskega vplivneža, NBC News pa je izpostavil, da Shirley ni želel odgovoriti na vprašanja o podrobnostih svojih obiskov, kot so točni termini snemanja, kar vzbuja dvome o verodostojnosti njegovih ugotovitev.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Ahmed al Ahmed, ki je med nedavnim terorističnim napadom na plaži Bondi Beach v Sydneyju golorok razorožil napadalca, je bil zaradi zapletov pri zdravljenju ponovno sprejet v bolnišnico. Al Ahmed je bil med napadom petkrat ustreljen, ko se je neposredno spopadel z oboroženim moškim in s tem preprečil še večje število žrtev. Čeprav so ga pred dnevi že odpustili v domačo oskrbo, so se njegove zdravstvene težave stopnjevale do mere, ki je zahtevala ponovno hospitalizacijo. V napadu, ki je pretresel avstralsko javnost, je bilo ubitih 15 ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih. Al Ahmed je v pogovoru za medije pojasnil, da v trenutku posredovanja ni razmišljal o lastni varnosti, temveč le o tem, kako ustaviti napadalca. Njegovo dejanje je v Avstraliji sprožilo val spoštovanja, dogodek pa se uvršča med najhujše teroristične incidente v sodobni zgodovini države. Oblasti še vedno preiskujejo vse okoliščine napada, medtem ko se javnost osredotoča na okrevanje človeka, ki je s svojim pogumom rešil številna življenja.

Še več umetnikov je odpovedalo nastope v Kennedyjevem centru po preimenovanju, vključno z jazzovsko skupino The Cookers. Prodaja vstopnic se je zmanjšala po prevzemu novega upravnega odbora. CBS ni upošteval Trumpove želje po preimenovanju centra med prenosom dogodka, ki je imel slabo gledanost. Trump je ponovil trditve o prirejenih anketah in dejal, da so Združene države 'vroča država'. Pete Buttigieg meni, da se Trumpov vpliv na oblast zmanjšuje.

V Združenih državah Amerike se je politično prizorišče ob koncu leta 2025 že usmerilo proti vmesnim volitvam, ki bodo potekale novembra 2026. Republikanska stranka trenutno zaseda ugoden položaj v zveznem senatu, kjer brani 53 sedežev, medtem ko jih imajo demokrati 47. Napovedi kažejo, da imajo republikanci približno 66-odstotno možnost za ohranitev večine v zgornjem domu kongresa, pri čemer bodo ključne bitke potekale v zveznih državah Teksas, Georgia, Severna Karolina in Maine. Medtem ko v senatu kaže na stabilnost republikancev, pa demokrati veljajo za favorite za ponovni prevzem predstavniškega doma, kjer trenutno zaostajajo le za sedem sedežev. Poleg zvezne ravni se napetosti stopnjujejo tudi znotraj posameznih zveznih držav. V Montani je skupina devetih republikanskih senatorjev, imenovanih »nagnusnih devet« (Nasty Nine), povzročila razkol v stranki, ko so podprli demokratske predloge, kar je vodilo do njihove izključitve iz strankinega kluba. Ti dogodki odražajo globoko politično polarizacijo in strateška prestrukturiranja, ki so se začela po volilnih premikih v letih 2024 in 2025.

Identificirali so pilota, ki sta umrla v nedeljskem trčenju helikopterjev nad Hammonton, New Jersey. Kenneth Kirsch, star 65 let, in Michael Greenberg, star 71 let, sta bila prijatelja, ki sta pogosto skupaj zajtrkovala v kavarni blizu kraja nesreče.

Ahmed al Ahmed je postal heroj po terorističnem napadu v Sydneyju med praznovanjem Hanuke na plaži Bondi. Kot priča pravi, je stekel proti napadalcu in mu iz rok iztrgal orožje, da bi zaščitil nedolžne ljudi.

Donald Trump je na Truth Social ponovil trditev, da so ankete o njegovi popularnosti prirejene, in vztrajal pri izjavi, da so Združene države "vroča" država. Pete Buttigieg meni, da se Trumpov vpliv zmanjšuje. CBS ni upošteval Trumpove želje po preimenovanju Kennedy Centra med prenosom, ki je imel slabo gledanost. Še več izvajalcev je odpovedalo nastope v Kennedy Centru po preimenovanju, med njimi tudi jazz skupina The Cookers, zaradi česar je prodaja vstopnic upadla.

Objavljen je transkript intervjuja z izvršnim direktorjem Bank of America, Brianom Moynihanom, ki je bil predvajan v oddaji "Face the Nation with Margaret Brennan" 28. decembra 2025. Intervju, posnet 17. decembra 2025, obravnava gospodarske teme in prihodnost gospodarstva.

Preiskava v Avstraliji in na Filipinih glede dveh moških, obtoženih streljanja in smrti 15 ljudi na judovskem festivalu v Sydneyju, ni odkrila dokazov, da bi bila moška del širše teroristične celice.

Teden je zaznamovala objava redigiranih dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar je sprožilo nadaljnje razprave o primeru. Poleg tega so se pojavile kontroverznosti okoli CBS News. Donald Trump pa je bil v središču pozornosti zaradi dogodka v Kennedyjevem centru.

Župan New Yorka, Eric Adams, je med obilnim sneženjem v mestu prebivalcem svetoval, naj ostanejo doma in izkoristijo dan za ustvarjanje otrok. Pri tem jim je predlagal sproščanje ob Netflixu.

V prvem letu drugega Trumpovega mandata je zunanja politika prevzela osrednjo vlogo, kar je presenetljivo glede na njegov 'America First' pristop iz leta 2024. Beli Afrikaner iz Južne Afrike, ki je v ZDA pričakoval preferencialno obravnavo kot begunec, je bil presenečen nad pridržanjem. Analiza mandata Karoline Leavitt kot tiskovne predstavnice Bele hiše pa jo označuje za 'lep obraz fašistov'.

Predsednik Kennedyjevega centra je ostro kritiziral glasbenika, ki je odpovedal nastop na božični večer, potem ko je Bela hiša napovedala dodajanje Trumpovega imena na stavbo. Demokrati so analizirali napake v volilnem letu 2024, ko je Trump premagal Bidna v vseh sedmih ključnih državah. Pravni strokovnjaki so predlagali agresivno agendo za prve dni naslednjega demokratskega predsednika, s ciljem povračila republikancem za poteze v času Trumpove administracije.

Donald Trump se sooča s kritikami zaradi domnevnega prikrivanja informacij v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom in zaradi ostrih prazničnih izjav. Prav tako se pojavljajo vprašanja o njegovem mentalnem stanju in političnem vplivu. Različni analitiki in kolumnisti izpostavljajo Trumpovo spreminjajoče se vedenje, upad podpore in morebitne pravne ter politične izzive, s katerimi se sooča.

Mickey Lee, tekmovalka 27. sezone resničnostnega šova Big Brother, je umrla na božič po tem, ko je bila hospitalizirana zaradi srčnega zastoja. Njena družina je žalostno novico objavila na družbenih omrežjih.

Donald Trump je obsodil objavo dosjejev o Jeffreyju Epsteinu in jo označil za demokratsko prevaro. Zagovarjal je tudi davčne olajšave, kritiziran pa je bil zaradi domnevnih kršitev ustave s strani njegove administracije pri objavljanju prazničnih podob, ki so vključevale krščanski nacionalizem. Pro-Trump milijarder Peter Thiel razmišlja o selitvi iz Kalifornije zaradi predlaganih višjih davkov za najbogatejše.

Beli Afrikaner iz Južne Afrike je bil presenečen, ko je bil pridržan v ZDA, kljub pričakovanjem preferencialne obravnave kot begunec pod Trumpovo administracijo. Trumpova zunanja politika se je v drugem mandatu premaknila od "America First" k intervencionizmu. Konzervativni komentator George Will je izrazil olajšanje, da se leto 2025 končuje. Trump je kritiziral objavo datotek primera Jeffreyja Epsteina in trdil, da gre za prevaro.

Po mnenju kolumnista naj bi Donald Trump ustvaril najslabše možne razmere za žrtve Jeffreyja Epsteina. Alternet.org poroča, da je 16. decembra, na rok za izpolnitev zakona o transparentnosti Epsteinovih datotek iz leta 2025, Ministrstvo za pravosodje ZDA objavilo na tisoče 'neklasificiranih' datotek o milijarderju Jeffreyju Epsteinu. Pisec iz New York Magazine pa se oklepa upanja, da je pismo Epsteina avtentično.

Beli Afrikaner iz Južne Afrike je bil presenečen ob prihodu v ZDA, saj ni prejel preferencialne obravnave pri prošnji za status begunca, kot je pričakoval od Trumpove administracije. Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, je bila analizirana kot 'lepa podoba fašistov'. Trumpova zunanja politika se je v njegovem drugem mandatu preusmerila od načela 'Amerika na prvem mestu' k intervencionizmu. Nekdanji tožilec je zavrnil trditve Trumpovega ministrstva za pravosodje glede primera Epstein, pri čemer je uporabil besede Kasha Patela.

Donald Trump se je soočal s kritikami zaradi prizadevanj za ohranjanje svoje zapuščine in obravnave Grenlandije, kljub njenemu nasprotovanju. Nekdanji pisec govorov GOP ga je kritiziral zaradi "sovražnih tvitov". Medtem se je administracija osredotočala na gospodarsko agendo kljub opozorilom. Hkrati je Trump izgubljal podporo znotraj gibanja MAGA, saj so se voditelji gibanja začeli razhajati.

Michael Shellenberger je kritiziral segment '60 Minutes', ki ga je začasno ustavila Bari Weiss, zaradi domnevne zgodovine pristranskega in netočnega poročanja novinarja. Novinar naj bi obtožil urednico Bari Weiss, da je cenzurirala njeno zgodbo iz 'političnih' razlogov. PBS News Hour pa se je obrnil na Briana Stelterja iz CNN, da bi razpravljal o Bari Weiss in 'rakovi rani znotraj CBS', kar kaže na pristranskost elitnih medijev, ki ne upoštevajo konservativnih medijskih kritikov.