Združene države Amerike so izvedle obsežno in drzno vojaško operacijo, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po nočnem napadu na predsedniško rezidenco v vojaški bazi so ju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, vključno z njenimi ogromnimi naftnimi rezervami, dokler ne bo vzpostavljena stabilnost. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Iran in Kitajska sta dejanje obsodila kot ilegalno ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v Latinski Ameriki mnenja razdelila. Medtem ko so nekateri zavezniki ZDA operacijo pozdravili, so države, kot so Brazilija, Mehika in Kolumbija, izrazile zaskrbljenost zaradi nevarnega precedensa za regionalno varnost. V sami Venezueli ostaja stanje napeto; ustavno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je kljub Madurovemu zajetju nakazala pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo. Znotraj ZDA so demokrati operacijo kritizirali kot nezakonito vojno brez odobritve kongresa in jo označili za odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav. Kljub praznovanju venezuelskih izseljencev v Floridi strokovnjaki opozarjajo na tveganja dolgotrajne okupacije in morebitnega humanitarnega kolapsa v državi, ki se že leta spopada s hiperinflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške elitne sile Delta Force v sodelovanju z obveščevalno agencijo CIA izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Cilj operacije »Absolute Resolve« je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija vključevala več kot 150 letal in letalske napade na ključne vojaške objekte v državi, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna. Med operacijo je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 oseb, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima prepeljali v Združene države Amerike, kjer je že prispel v New York. Tam se bo pred zveznim sodiščem spopadel z obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo mogoč ustrezen prehod oblasti, ter nakazal namero po neposrednem vpletanju v venezuelsko naftno industrijo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in pozvala k uporu proti imperialistični agresiji.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil v intervjuju za televizijo Fox News in jo označil za izjemen uspeh, pri čemer je razkril, da so vojaki par zajeli neposredno v njuni spalnici v predsedniški palači, ki jo je opisal kot »trdnjavo«. Po Trumpovih besedah so bili ameriški vojaki opremljeni z masivnimi varilnimi aparati za preboj jeklenih sten, vendar so Madura presenetili, preden se je uspel zateči v varno sobo. Zajeti venezuelski voditelj je bil s helikopterjem prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in zaroti. Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo v državo vstopile največje ameriške naftne družbe. Operacija je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko so zavezniki, kot je izraelski premier Benjamin Netanjahu, čestitali Trumpu, so drugi voditelji, vključno z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo, dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nevaren mednarodni precedens.

Venezuelska podpredsednica in trenutna prehodna voditeljica Delcy Rodríguez je nepričakovano izrazila pripravljenost na dialog in sodelovanje z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Njeni pozivi k »spoštljivim odnosom« prihajajo v času hude politične krize, ki jo je povzročila aretacija Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot. Kljub spravljivejšemu tonu podpredsednice pa venezuelski zunanji minister Yván Gil vztraja, da Maduro, ki se nahaja v priporu v New Yorku, ostaja zakoniti predsednik države z vsemi pooblastili. Dogajanje v Caracasu odraža globoko negotovost znotraj vladajočega socialističnega režima po ameriški vojaški operaciji. Medtem ko Rodríguezova poskuša stabilizirati razmere z diplomatskimi signali proti Washingtonu, zunanji minister Gil na srečanju Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) poudarja, da je Madurovo pridržanje nezakonito. Administracija predsednika Trumpa medtem ne skriva namer po koreniti prenovi venezuelske naftne industrije z vključitvijo ameriških podjetij, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil ambiciozen načrt za oživitev venezuelskega energetskega sektorja, ki po ocenah strokovnjakov predstavlja tveganje v višini 100 milijard dolarjev. Po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, namerava Trumpova administracija v državo pripeljati velika ameriška naftna podjetja. Ta naj bi popravila in upravljala infrastrukturo, za katero Trump trdi, da jo je prejšnji režim "ukradel" Washingtonu. Napoved neposrednega ameriškega vmešavanja v venezuelsko naftno industrijo je že sprožila odzive na svetovnih trgih, kjer so delnice ameriških energetskih velikanov zabeležile občutno rast. Trump je od podpredsednice Delcy Rodríguez zahteval popoln dostop do naftnih virov, ob tem pa zagrozil z novimi ukrepi, če zahteve ne bodo izpolnjene. Načrt predvideva, da bodo ameriške korporacije prevzele vodilno vlogo pri obnovi propadajoče infrastrukture v zameno za odškodnine za v preteklosti zasežena sredstva. Kljub optimizmu na borzah ostaja tveganje operacije izjemno visoko. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko stroški stabilizacije in posodobitve industrije presegli 100 milijard dolarjev, politična stabilnost v državi po padcu Madura pa ostaja negotova. Trump vztraja, da je vrnitev ameriškega kapitala v Venezuelo ključna za regionalno energetsko varnost in popravo zgodovinskih krivic, ki jih je povzročil čavizem.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških posebnih enot prevzela vodenje države. Rodríguezova je nemudoma ustanovila posebno komisijo, katere naloga je upravljanje procesov za osvoboditev strmoglavljenega voditelja. Po navedbah ministra za komunikacije Freddyja Náñeza je bila odločitev o oblikovanju komisije sprejeta po vdoru ameriških sil na venezuelsko ozemlje. Rodríguezova, ki velja za tesno sodelavko Madura, je v mednarodni javnosti vzbudila pozornost kot ključna figura v prehodnem obdobju. Medtem ko so nekateri tuji diplomati, vključno z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, že podali prve odzive na spremembo oblasti, se država nahaja v stanju visoke politične napetosti. Nova voditeljica Venezuele se bo morala v prihodnjih dneh odločiti, kako odgovoriti na vojaško prisotnost Združenih držav Amerike in hkrati ohraniti stabilnost režima v Caracasu.

V Venezueli je prišlo do zgodovinskega političnega preobrata, ko je vrhovno sodišče po zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je že vodila prvi svet ministrov in ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ponudila sodelovanje v okviru agende za mir in mednarodno pravo. Rodríguezova bo funkcijo opravljala sprva 90 dni, z možnostjo podaljšanja, medtem ko je njena prva uradna poteza ustanovitev komisije, ki se bo ukvarjala z vprašanjem izpustitve Madura. Sočasno se je oglasil vodja opozicije Edmundo González, ki ga ZDA in Evropski parlament priznavata za legitimnega zmagovalca volitev leta 2024. González je dogajanje označil za zgodovinski trenutek in pozval k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov. Razmere v državi ostajajo napete, saj se Rodríguezova, ki je veljala za Madurovo tesno sodelavko, zdaj s tihu privolitvijo Washingtona predstavlja kot figura stabilnosti, ki se želi izogniti oboroženemu spopadu in spodbuditi regionalni dialog.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se 5. januarja 2026 prvič pojavila pred zveznim sodiščem v Manhattanu, New York. Dogodek sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu, poimenovani "Absolute Resolve", v kateri so pripadniki elitnih enot ameriške vojske zajeli Madura in ga prepeljali v Združene države Amerike. Obtožnica ga bremeni narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA in vodenja kartela "Cartel de los Soles". Postopek se je začel v senci obtožb o izdaji znotraj Madurovega najožjega kroga. Pojavile so se navedbe, da se je podpredsednica Delcy Rodríguez pred operacijo tajno pogajala z Washingtonom in se predstavljala kot bolj sprejemljiva alternativa za vodenje države. Medtem ko lokalne skupine v Venezueli, kot je Bloque de Resistencia y Rebeldía Popular (BRP), ostro obsojajo ameriško posredovanje kot invazijo in ugrabitev, ameriško tožilstvo napoveduje dolgotrajen sodni proces, ki bi lahko trajal več let. Madurovi zagovorniki poudarjajo kršitev suverenosti, medtem ko ZDA vztrajajo pri legitimnosti pregona zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, medtem ko je podpredsednica Delcy Rodríguez pozvala k mednarodnopravnemu sodelovanju. Dogajanje sledi bliskoviti operaciji ameriških specialnih enot, v kateri je bil zajet dotedanji predsednik Nicolás Maduro in prepeljan v pripor v New York. Trumpove izjave o neposrednem upravljanju države so v nasprotju z nekaterimi zagotovili State Departmenta, ki jih je podal Marco Rubio, češ da ZDA ne bodo vladale Venezueli, temveč bodo z blokado nafte le spodbudile spremembe. Znotraj ameriške administracije in mednarodne javnosti se pojavljajo kritike glede legitimnosti postopkov. Kljub vojaškemu uspehu Trumpova ekipa vzpostavlja stike z uradniki Madurovega režima, kot je Rodríguezova, namesto da bi se oprla na mednarodno priznane opozicijske voditelje, med katerimi sta nobelovka María Corina Machado in Edmundo González. Delcy Rodríguez, ki se je razglasila za vršilko dolžnosti predsednice, je kljub sodelovanju s ključnimi ministri režima pozvala Washington k oblikovanju agende za skupni razvoj in mirno sožitje.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, razglasila, da Združene države Amerike zdaj dejansko upravljajo Venezuelo. Trump je v izjavah potrdil, da bodo ZDA državo vodile za nedoločen čas, pri čemer je kot ključni razlog navedel prevzem nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Napovedal je tudi uvedbo »naftne karantene«, s katero namerava Washington neposredno upravljati z energetsko infrastrukturo prek ameriških podjetij. Medtem ko je bila za začasno predsednico Venezuele s podporo tamkajšnje vojske imenovana Delcy Rodríguez, Trumpova administracija stopnjuje retoriko tudi proti drugim državam v regiji. Ameriški predsednik je namignil na možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, Mehiki in na Kubi, hkrati pa ponovil svoje zahteve po ameriškem prevzemu Grenlandije. Odstavljeni Maduro, ki ga ZDA obtožujejo trgovine z drogami in terorizma, bo danes stopil pred zvezno sodišče v New Yorku. Mednarodna skupnost, zlasti Kitajska in Iran, je dejanja Washingtona ostro obsodila kot nezakonito ugrabitev in kršitev suverenosti, medtem ko v sami Venezueli vlada velika negotovost glede prihodnosti države.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je danes prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga v soboto v drzni operaciji v Caracasu zajele ameriške posebne enote Delta Force. Maduro se spopada z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izjavil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova oblast, hkrati pa je opozoril začasno venezuelsko voditeljico Delcy Rodríguez, naj sodeluje z Washingtonom. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je ameriško operacijo označil za »kukaviško ugrabitev« in kršitev nacionalne suverenosti, medtem ko je Madurov sin pozval državljane k mobilizaciji proti ameriški agresiji. Kljub napetostim je začasna predsednica Rodríguezova ubrala spravljivejši ton in pozvala k spoštljivemu dialogu z ZDA. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; medtem ko Iran in Kitajska zahtevata Madurovo izpustitev, v številnih mestih po svetu venezuelski izseljenci proslavljajo njegov padec. Varnostni svet Združenih narodov se bo danes sestal na izredni seji, da bi razpravljal o zakonitosti ameriškega posega.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični vojaški operaciji, v kateri so posebne enote ZDA v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izjavil, da so Združene države Amerike zdaj »na čelu« Venezuele. Maduro, ki je bil skupaj s soprogo prepeljan v zapor v New Yorku, se bo v ponedeljek pred zveznim sodiščem spopadal z obtožbami o trgovini z drogami in narkoterorizmu. Trump je poudaril, da bodo ZDA državo upravljale, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je zahteval popoln dostop do venezuelskih naftnih virov. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj je Trump zagrozil z novimi vojaškimi napadi, če začasno vodstvo pod vodstvom Delcy Rodríguez ne bo v celoti sodelovalo z Washingtonom. Poleg Venezuele je ameriški predsednik izpostavil še Kolumbijo, Mehiko in Kubo kot morebitne naslednje cilje, pri čemer je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za oviro. Mednarodna skupnost, vključno s Kitajsko, je dejanje obsodila in zahteva takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko se v ZDA vrstijo razprave o ustavnosti in zakonitosti tovrstnega vojaškega posredovanja.

Ameriške elitne vojaške enote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za izjemen uspeh, se je odvila v soboto, 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco in Madura prepeljale v New York. Tam se bo Maduro soočil z obtožbami narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami, kar Washington izpostavlja kot glavni razlog za vojaško posredovanje. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njenimi bogatimi naftnimi rezervami, dokler se razmere ne stabilizirajo. Medtem ko v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA, predvsem v Floridi, vlada slavje, je dogodek sprožil val mednarodnih obsodb in notranjepolitičnih sporov v ZDA. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je bila s strani vrhovnega sodišča v Caracasu imenovana za začasno predsednico države in je kljub ugrabitvi Madura izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Po drugi strani so države, kot so Iran, Mehika in Brazilija, operacijo označile za grobo kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. V ameriškem kongresu so progresivni demokrati že zahtevali nujno glasovanje o omejitvi vojnih pooblastil predsednika, saj operacija ni bila predhodno odobrena. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je mesto po poročanju tiskovnih agencij v stanju šoka. Čeprav so nekatere vojaške enote ostale zveste Maduruju, so ameriške zračne sile hitro vzpostavile prevlado nad venezuelskim zračnim prostorom. Generalni sekretar Združenih narodov je za ponedeljek že sklical nujno sejo Varnostnega sveta, na kateri bodo obravnavali posledice te precedenčne vojaške intervencije na regionalno in svetovno varnost.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta od nedelje v priporu v New Yorku, potem ko so ju v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele ameriške posebne enote Delta Force. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo, imenovano 'Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh v boju proti narkoterorizmu. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje sta bila Maduro in Floresova obtožena vodenja nelegitimne vlade, ki je bila vpletena v obsežno trgovino s kokainom in orožjem. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, je vključevala letalske napade na ključne vojaške cilje v Venezueli, pri čemer naj bi po poročanju nekaterih medijev umrlo do 80 ljudi, vključno s civilisti. Po zajetju sta bila Maduro in njegova soproga prepeljana na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodnikom, ki je napovedano za ponedeljek ob poldnevu po lokalnem času. Medtem ko v nekaterih delih regije in v diaspori proslavljajo padec dolgoletnega avtokrata, se v Venezueli spopadajo z negotovostjo. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno 'upravljale' državo in se močno vključile v sanacijo tamkajšnje naftne industrije, hkrati pa je Rodríguezovi zagrozil s posledicami, če ne bo sodelovala pri prenosu oblasti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po bliskoviti ameriški vojaški operaciji »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) v soboto prispel v New York, kjer so ga ameriški pravosodni organi nemudoma zaprli v zvezni zapor v Brooklynu. Maduro, ki so ga ameriške posebne enote Delta Force skupaj s soprogo Cilio Flores zajele v nočni operaciji v Caracasu, se bo že v ponedeljek pojavil pred sodnikom na zveznem sodišču v Manhattnu. Obtožnica ga bremeni narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija. Medtem ko je vrhovno sodišče v Venezueli za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trumpova administracija nakazala, da so ZDA dejansko prevzele nadzor nad državo. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in številni svetovni voditelji so izrazili zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava, medtem ko je Trump operacijo označil za uspeh v boju proti narkokartelom.

Združene države Amerike so izvedle odmevno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so posebne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Kot poroča časnik The New York Times, je ameriški predsednik Donald Trump ukaz za napad izdal po tem, ko so v Washingtonu Madurove javne plese interpretirali kot namerno norčevanje iz ZDA. Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je sporočila, da bo Maduro pred sodiščem odgovarjal za obtožbe o t. i. narkoterorizmu in zaroti za preplavljanje ZDA s kokainom. Ameriške oblasti so ob tem razkrile, da so Maduru decembra 2025 ponudile varen prehod v Turčijo, kar pa je venezuelski voditelj jezno zavrnil. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po zajetju Madura prevzela vodenje države in ameriško posredovanje označila za nezakonito agresijo ter ugrabitev. Po njenih navedbah je pravi cilj operacije prevzem nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Donald Trump je nakazal pripravljenost na sodelovanje z Rodríguezovo in izjavil, da napotitev dodatnih ameriških kopenskih sil ne bo potrebna, če bo podpredsednica sodelovala z Washingtonom. Odzivi v regiji so močno deljeni; medtem ko je argentinski predsednik Javier Milei operacijo podprl, so številne druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, napad obsodile.

Venezuelska vršilka dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je po prijetju Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores v svojem prvem uradnem sporočilu pozvala Združene države Amerike k vzpostavitvi agende za sodelovanje in medsebojno spoštovanje. Rodríguez je med vodenjem prve seje kabineta v predsedniški palači Miraflores poudarila, da je za venezuelsko vlado prednostna naloga oblikovanje uravnoteženih mednarodnih odnosov z Washingtonom. Poziv k sodelovanju prihaja v trenutku izjemne politične negotovosti, ko se Maduro že nahaja v priporu v New Yorku. Z vodstvom Rodríguez, ki se je prvič podpisala kot vršilka dolžnosti predsednice države, skuša trenutna administracija v Caracasu svetu in domači javnosti pokazati podobo stabilnosti po vdoru in aretaciji dolgoletnega predsednika. Čeprav so se v preteklosti pojavljale navedbe o ponudbah Rodríguez za prehodno vlado brez Madura, kar je slednji pred meseci označil za nesmisel, so nove okoliščine njeno vlogo postavile v ospredje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo države.

Ameriške oborožene sile so minulo soboto izvedle vojaški napad na Venezuelo, med katerim so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo družino ter jih prepeljale v Združene države Amerike. Maduro se bo danes prvič pojavil pred ameriškim sodiščem, kjer se bo spopadal z obtožbami o sodelovanju v narko-terorizmu in zaroti za uvoz kokaina. Medtem ko je bila v Venezueli za začasno predsednico imenovana Delcy Rodríguez, je ameriški predsednik Donald Trump na tiskovni konferenci na Floridi poskušal upravičiti vojaško posredovanje. Analitiki ocenjujejo, da so glavni motiv za napad bogata nahajališča nafte v Venezueli. Po zavzetju venezuelskega vodstva je Trump svojo ostro retoriko usmeril tudi proti drugim državam. Ponovil je svoje ozemeljske težnje po Grönlandiji in izrekel grožnje Kolumbiji, Kubi ter Iranu. Na Trumpove izjave sta se že odzvali nemška in litovska vlada, ki sta podprli Dansko pri ohranjanju suverenosti nad Grönlandijo. Danska premierka je Združene države Amerike uradno pozvala k prenehanju sovražnih groženj, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo opazuje nadaljnje poteze Washingtona v regiji in širše.

Vrhovno sodišče Venezuele je po dramatičnem zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ameriških posebnih sil za vršilko dolžnosti predsednice države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je že v nedeljo zvečer prek družbenega omrežja Telegram ubrala spravljivejši ton do Združenih držav Amerike in izrazila pripravljenost na uravnoteženo ter spoštljivo sodelovanje pri oblikovanju prihodnosti države. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem nakazal, da bodo ZDA sodelovale z novo voditeljico, hkrati pa je zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če nova administracija ne bo v celoti sodelovala pri obnovi države in varovanju ameriških energetskih investicij. Ameriška administracija je hkrati zavrnila možnost sodelovanja z opozicijsko voditeljico in nobelovko Marío Corino Machado. Trump je odločitev utemeljil s trditvijo, da Machadova znotraj Venezuele nima zadostne podpore in spoštovanja. V ozadju ameriške podpore Delcy Rodríguez naj bi stali predvsem načrti za oživitev venezuelske naftne industrije, v katero nameravajo ZDA vložiti do 100 milijard dolarjev. Maduro, ki so ga ameriške sile ujele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu, se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožnico zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami.

Ameriška vojska je v bliskoviti operaciji v Venezueli prijela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljala v Združene države Amerike na sojenje. Po koncu trinajstletne Madurove vladavine je položaj začasne predsednice prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je že nakazala pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Po poročanju časnika Financial Times je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa tranzicijski načrt z Rodríguezovo v osrednji vlogi pripravila že vnaprej, kar kaže na strateško načrtovano politično spremembo v regiji. Ekonomisti dogodek opisujejo kot Trumpovo strategijo 'dveh muh na en mah', s katero je v manj kot 24 urah stabiliziral ameriške interese v Južni Ameriki. Medtem ko je operacija sprožila številne politične odzive, so družbena omrežja preplavile fotografije Madura ob prijetju, na katerih nosi športno trenirko znamke Nike. To je povzročilo nenaden skok v iskanju in prodaji omenjenih oblačil, ki so po navedbah nekaterih virov že razprodana. Ameriški predsednik Donald Trump je vojaško akcijo objavil med večerjo z Elonom Muskom v Mar-a-Lagu, kjer sta razpravljala o uspešnosti operacije. Dogodek pomeni konec dolgotrajnega obdobja napetosti med državama in začetek negotovega prehodnega obdobja za Venezuelo pod vodstvom Rodríguezove.

Švicarski zvezni svet, ki predstavlja najvišjo izvršilno oblast v državi, je sprejel odločitev o takojšnji zamrznitvi vsega premoženja venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ukrep, ki bo veljal prihodnja štiri leta, je bil sprejet po tem, ko so Madura v vojaški operaciji zajele posebne enote Združenih držav Amerike. Odločitev Berna sledi stopnjevanju mednarodnega pritiska na venezuelski vrh po aretaciji predsednika in njegove soproge Cilie Flores. Uradni Caracas se je na dogodke odzval z zahtevami po izpustitvi predsednika in dokazih o njegovem zdravstvenem stanju, medtem ko Švica s tem korakom usklajuje svojo politiko z mednarodnimi sankcijami proti nekdanjemu voditelju. Zamrznitev sredstev v švicarskih bankah predstavlja pomemben finančni udarec za Madurov krog, saj država tradicionalno velja za varno zatočišče za kapital tujih državnih voditeljev, vendar se v zadnjih letih vse pogosteje odloča za sankcioniranje posameznikov, povezanih s kršitvami človekovih pravic in korupcijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični vojaški operaciji pretekli konec tedna, v kateri so posebne enote ZDA v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, razglasil, da so Združene države Amerike prevzele neposreden nadzor nad Venezuelo. Maduro je bil prepeljan v New York, kjer se bo v ponedeljek soočil z obtožbami o narkoterorizmu in trgovini z drogami na zveznem sodišču v Manhattnu. Trump je poudaril, da bo Washington državo vodil do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil jasen interes za obnovo in upravljanje venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških energetskih podjetij. Dogajanje v Caracasu ostaja napeto, saj je položaj začasne predsednice po ukazu vrhovnega sodišča zasedla dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez. Slednja je sprva obsodila ameriški vdor, kasneje pa je Washingtonu ponudila sodelovanje in dialog. Trump je Rodríguezovo že javno posvaril, da bo v primeru nesodelovanja s cilji ZDA doletela »hujša usoda kot Madura«. Bela hiša v regiji ohranja močno vojaško prisotnost, ki šteje okoli 15.000 vojakov, in ne izključuje dodatnih napadov, če venezuelske oblasti ne bodo omogočile popolnega dostopa do naravnih virov in preiskav kriminalnih mrež. Operacija je sprožila ostre odzive po vsem svetu in v ameriškem kongresu, kjer demokrati opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti. Trump je v izjavah ob robu operacije stopnjeval retoriko tudi proti drugim državam v regiji; Kolumbijo je označil za »bolno« državo, Kubo pa za režim, ki je zaradi izgube venezuelske podpore tik pred propadom. Naftni trgi se na dogajanje odzivajo previdno, medtem ko se v Venezueli stopnjuje negotovost glede prihodnosti države pod ameriškim vodstvom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force in obveščevalne službe CIA v prestolnici Caracas. Operacija, ki jo je ukazal ameriški predsednik Donald Trump, se je začela v zgodnjih jutranjih urah z letalskimi napadi na ključne vojaške objekte, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna. Po navedbah ameriških uradnikov je bila akcija izvedena brez lastnih žrtev, medtem ko poročila iz Venezuele navajajo najmanj 40 mrtvih med vojaki in civilisti. Madura in njegovo soprogo so po zajetju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo ju bremeni vodenja narkoteroristične zarote in trgovine s kokainom. Predsednik Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo do vzpostavitve 'ustreznega prehoda', ter poudaril namero o aktivni vključitvi ameriških podjetij v prenovo in izkoriščanje venezuelske naftne infrastrukture. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Kitajska in Rusija sta že zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens v mednarodni politiki.

Ameriška vojska je v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedla drzno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki jo je označil za »briljantno«, potrdil kmalu po tem, ko so se ameriške sile umaknile iz venezuelskega zračnega prostora. Maduro in Floresova sta že prispela v New York, kjer se bosta na zveznem sodišču spopadala z obtožbami zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z mamilom. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države in njenih naftnih rezerv. Medtem ko so v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA, predvsem na Floridi, izbruhnila praznovanja, je v Caracasu čutiti napetost in negotovost. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je izrazila pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo, kljub temu da so nekateri člani vojaškega vrha in vlade dejanje označili za imperialistični napad in ugrabitev. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je kasneje skušal ublažiti Trumpove izjave o neposrednem vodenju države in pojasnil, da ZDA ne načrtujejo dolgotrajne okupacije, temveč želijo s kontrolo naftne industrije zagotoviti politično tranzicijo. Mednarodna skupnost ostaja deljena; medtem ko Izrael in nekateri zavezniki operacijo podpirajo, Rusija, Kitajska, Iran in več latinskoameriških držav ostro obsojajo kršitev suverenosti Venezuele.

Ameriške posebne enote so v okviru vojaške operacije »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) v soboto, 3. januarja 2026, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po bliskovitem vdoru, ki so ga spremljali letalski napadi na strateške cilje v prestolnici, so Madura prepeljali na ameriška tla. Trenutno se nahaja v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer bo v ponedeljek prvič stopil pred sodnika zaradi obtožb o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina. To je prvi primer v zgodovini, ko bo aktivnemu voditelju tuje države sodilo ameriško sodišče po zakonodaji ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele in nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo vzpostavljena »varna in primerna« tranzicija. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump poudaril, da so ZDA dejansko prevzele nadzor nad državo. Medtem ko so v floridskem mestu Doral venezuelski izseljenci bučno proslavljali padec režima, so se v New Yorku in drugod po svetu zvrstili protesti in kritike zaradi kršenja mednarodnega prava in nacionalne suverenosti Venezuele. Odzivi v mednarodni skupnosti so močno deljeni. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril na nevaren precedens, medtem ko so demokrati v ameriškem kongresu akcijo označili za nezakonito vojno brez odobritve zakonodajalcev. Republikanski senatorji na drugi strani odločitev pozdravljajo in že napovedujejo povečanje pritiska na Kitajsko in Kubo, ki sta veljali za ključni zaveznici Madurovega režima.

Združene države Amerike pripravljajo obsežen sodni proces proti nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores, ki so ju ameriške specialne enote ujele v nedavni vojaški operaciji. Ameriška generalna državna tožilka Pam Bondi je potrdila, da Madura po izročitvi v New York čaka soočenje z ameriškim pravosodnim sistemom zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini s kokainom. Madura so po aretaciji v Caracasu prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo pod strogim varovanjem pričakal začetek sojenja, ki ga bo vodil 92-letni sodnik. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump operacijo označil za uspeh, so se v mednarodni skupnosti pojavili mešani odzivi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na novico odzval z odobravanjem in namignil, da bi morale ZDA podobno ukrepati tudi proti Vladimirju Putinu. Po drugi strani je župan New Yorka Zohran Mamdani v telefonskem pogovoru s Trumpom izrazil nestrinjanje z vojaškim pridržanjem Madura. Trump je hkrati poslal ostro opozorilo novi prehodni predsednici Venezuele Delcy Rodríguez, naj sledi interesom Washingtona, sicer bo tvegala resne posledice, ki bi lahko presegle usodo njenega predhodnika.

Ameriške oborožene sile so v zgodnjih jutranjih urah sobote, 3. januarja 2026, izvedle obsežno letalsko in kopensko operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Med 30-minutnim zračnim napadom so ameriški specialci zajeli dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Par so takoj po zajetju s helikopterjem prepeljali v New York, kjer se bosta v ponedeljek pred zveznim sodiščem zagovarjala zaradi obtožb narko-terorizma, zločinov proti človečnosti in nezakonite posesti orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo Madura ne obravnava kot voditelja države, temveč kot vodjo mednarodne kriminalne združbe. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive. Medtem ko je venezuelska vojska za vršilko dolžnosti predsednice priznala podpredsednico Delcy Rodríguez, je britanski premier Keir Starmer sporočil, da njegova vlada ne bo 'točila solz' ob padcu Madurovega režima, ki ga je označil za nelegitimnega. Vendar pa Starmer ni izrecno podprl ameriškega vojaškega posredovanja, kar je sprožilo kritike opozicije v Združenem kraljestvu. Analitiki v Južni Koreji medtem že razpravljajo o možnosti uporabe podobnega modela proti severnokorejskemu voditelju Kim Jong-unu, čeprav varnostni strokovnjaki opozarjajo na nepredvidljive posledice takšnega dejanja v azijski regiji.

Po aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez postala začasna predsednica Venezuele, na ta položaj jo je imenovalo Vrhovno sodišče. Donald Trump je izjavil, da imajo Združene države Amerike nadzor nad Venezuelo. Ameriški mediji poročajo, da je bila odločitev o aretaciji Madura sprejeta že pred tedni. Claudia Sheinbaum je v Mehiki obsodila aretacijo Madura.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta prispela v New York, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v bliskoviti operaciji v Caracasu. Ameriške oblasti so par, ki se sooča z obtožbami narkoterorizma, trgovine z mamili in uporabe vojaškega orožja, zaprle v zvezni zapor v Brooklynu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških groženj med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko uradni Washington aretacijo opravičuje z bojem proti mednarodnemu kriminalu, kritiki in nekateri mednarodni opazovalci opozarjajo, da je bil primarni cilj operacije ponovni prevzem nadzora nad ogromnimi venezuelskimi zalogami nafte. Donald Trump je ob potrditvi aretacije posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da mora ravnati po navodilih ZDA, sicer bo nosila hujše posledice kot Maduro. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj je država vstopila v obdobje negotovosti glede prihodnje politične ureditve in suverenosti.

Donald Trump je zagrozil Delcy Rodríguez, potem ko so ameriške vojaške sile ugrabile Nicolása Madura. Hkrati je zavrnil načrt Marie Corine Machado za obnovo demokracije v Venezueli, ki ga je pred tem cenzuriral Madurov režim. Nathaniel Rothschild je pohvalil Trumpove napade na Venezuelo. V venezuelskem konfliktu naj bi se ponovno pojavila stara omrežja, povezana z Rothschild & Co. in Blackwater.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v Združenih državah Amerike. Maduro se sooča z obtožbami zaradi trgovine z orožjem in prepovedanimi drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Predsednik ZDA Donald Trump je po operaciji potrdil, da bo Washington nadzoroval začasno tranzicijo oblasti v državi, pri čemer ni izključil možnosti nadaljnje vojaške prisotnosti na terenu. Zajetje Madura je v Venezueli sprožilo obdobje velike negotovosti glede prihodnjega vodenja države. Čeprav je začasno vodenje prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, v ozadju na prevzem oblasti čakajo vidne opozicijske osebnosti, kot sta Edmundo González Urrutia in María Corina Machado. Trumpova administracija je s tem dejanjem prelomila predvolilno obljubo o končanju tujih posegov, hkrati pa so se pojavila ugibanja o morebitnih novih ameriških vojaških posredovanjih v drugih državah regije. Mednarodna skupnost, predvsem Kitajska, dogajanje spremlja zadržano, medtem ko ZDA pospešeno vzpostavljajo pogoje za delovanje nove prehodne vlade.

Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je v ponedeljek sporočil, da bo Španija kljub ameriškemu zajetju Nicolása Madura ohranila diplomatske stike z venezuelsko vlado, ki jo trenutno vodi začasna predsednica Delcy Rodríguez. Albares je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za nevaren presedan, ki krši mednarodno pravo. Poudaril je, da Madrid ne priznava izidov venezuelskih volitev iz leta 2024, vendar ostaja zavezan dialogu tako z oblastmi v Caracasu kot z opozicijo pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Zunanji minister je pojasnil, da je neposredna komunikacija z vlado Delcy Rodríguez nujna za zagotavljanje stabilnosti in preprečevanje nasilnih spopadov med Venezuelci. Poseben poudarek je namenil prizadevanjem za izpustitev španskih državljanov, ki so zaprti v venezuelskih zaporih. Dogajanje je sprožilo tudi oster notranjepolitični spor v Španiji, saj opozicijska Ljudska stranka (PP) kritizira vlado Pedra Sáncheza zaradi domnevnega popuščanja chavismi, medtem ko vlada očita opoziciji molk ob Trumpovih enostranskih potezah.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je po prvem zasedanju ministrskega sveta napovedala ustanovitev posebne komisije, katere primarna naloga je zagotoviti izpustitev pridržanega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Madura so konec tedna v obsežni vojaški operaciji zajele ameriške posebne enote in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Rodríguezova, ki jo je vojska priznala za voditeljico države za prehodno obdobje devetdesetih dni, je ob tem pozvala Washington k vzpostavitvi uravnoteženih in spoštljivih odnosov. Poudarila je pripravljenost Venezuele na sodelovanje pri oblikovanju skupne agende z Združenimi državami Amerike, čeprav so razmere po ameriškem vojaškem posegu v Caracasu ostale izjemno napete. Medtem ko se Maduro v zveznem zaporu v Brooklynu pripravlja na soočenje s pravosodnimi organi, poskuša nova oblast v Venezueli stabilizirati notranjepolitične razmere in preprečiti nadaljnje vojaško posredovanje, s katerim je po aretaciji zagrozil ameriški predsednik Donald Trump.

Ameriške elitne vojaške sile so v bliskoviti nočni operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki bo Združenim državam omogočil neposreden vpliv na prihodnost Venezuele in dostop do njenih obsežnih naftnih rezerv. Maduro je bil po zajetju prepeljan v New York, kjer se bo na sodišču soočil z obtožbami narko-terorizma in vodenja narko-kartelov. Trump je poudaril, da so bili v napadu ranjeni nekateri ameriški vojak, medtem ko žrtev na strani ZDA ni bilo, so pa bili ubiti nekateri venezuelski vojaki in civilisti. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in znotraj ZDA. Medtem ko so nekateri venezuelski izseljenci na Floridi proslavljali padec avtoritarnega voditelja, so demokrati v ameriškem kongresu in številne nevladne organizacije operacijo obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je izrazila pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo, čeprav nekateri deli venezuelske vlade in vojske še vedno vztrajajo, da je Maduro edini zakoniti voditelj. Razmere v državi ostajajo napete, v več ameriških mestih pa so izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju.

Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji, poimenovani Absolute Resolve, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške elitne enote Delta Force in obveščevalna služba CIA so operacijo izvedle v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija "briljantna", Maduro pa je bil z vojaško ladjo USS Iwo Jima in kasneje z letalom prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi uničilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do zagotovitve varne tranzicije oblasti, ob tem pa je poudaril namen vstopa ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala mešano; medtem ko nekateri opozicijski voditelji in venezuelska diaspora proslavljajo konec Madurovega režima, države, kot sta Kitajska in Rusija, ter Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens in kršitev suverenosti države. Poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti, razmere v državi pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Nicolása Madura so iz pripora prepeljali na sodišče v New Yorku, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami. Sojenje naj bi se začelo opoldne. Predsednik Trump je zagrozil novi venezuelski vladi, medtem ko se Varnostni svet ZN sestaja na nujni seji zaradi krize v Venezueli. Francoski predsednik Macron je kritiziral "metodo, ki so jo uporabile" ZDA pri zajetju Madura.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito in obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so v noči na soboto, 3. januarja 2026, zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, izvedena brez predhodne odobritve kongresa, kar je sprožilo številne pravne in politične razprave o mejah predsedniških pooblastil. Madura so ameriški agenti agencije DEA že prepeljali v New York, kjer se bo na zveznem sodišču v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, tihotapljenju kokaina in nezakonitem posedovanju orožja. Dogajanje je povzročilo val odzivov po vsem svetu. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Medtem ko je v Caracasu zavladala negotova tišina, je ameriški državni sekretar Marco Rubio nakazal, da bodo ZDA prek naftne blokade izvajale pritisk na prehodno oblast pod vodstvom Delcy Rodríguez. Predsednik Trump je medtem že nakazal možnost podobnih operacij v drugih državah regije, vključno s Kolumbijo in Mehiko, ter ponovil interes za prevzem Grenlandije iz rok Danske. Združeni narodi bodo o nastali situaciji razpravljali na nujni seji v ponedeljek.

Po napadu ZDA na Venezuelo in zajetju predsednika Nicolása Madura so izbruhnili protesti tako v Venezueli kot v Združenih državah Amerike. V Caracasu so se zbrali Venezuelci v podporo vladi in predsedniku Maduru, zahtevajo njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Hkrati so po ZDA potekali protesti proti ameriški agresiji na Venezuelo. V nasprotju s tem so Venezuelci v izgnanstvu, od Miamija do Buenos Airesa, proslavljali aretacijo Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril zahtevo po popolnem dostopu do venezuelskih naftnih virov, kar sledi nedavni ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ob tem skušal omiliti predsednikove izjave o neposrednem upravljanju Venezuele, vendar je poudaril, da bodo Združene države Amerike ohranile strog pritisk na državo prek naftnih sankcij. Rubio je izpostavil, da opozicija v trenutnih razmerah v Venezueli ni prisotna, kar Washingtonu omogoča neposredno narekovanje pogojev. V odziv na ameriške pritiske je začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez podala nasprotujoča si sporočila. Čeprav je javno zatrdila, da Venezuela ne bo postala nikogaršnja kolonija, je hkrati pozvala Washington k sodelovanju pri skupni agendi kooperacije. Ta poteza kaže na šibkost nove venezuelske uprave po padcu Madurovega režima in njeno pripravljenost na pogajanja z administracijo Donalda Trumpa, ki v zameno za investicije pričakuje neoviran dostop do energetskega sektorja. ZDA so že začele ponujati ugodne pogoje ameriškim naftnim korporacijam za vrnitev na tamkajšnji trg.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku, potem ko so ga ameriške posebne enote med vojaškim posredovanjem v Venezueli zajele in prepeljale v Združene države Amerike. Ameriško tožilstvo Maduru očita štiri ključne točke obtožnice, ki vključujejo vodenje 25-letne zarote, povezane z mamilarskim terorizmom in trgovino z drogami. Njegov sodni pregon sledi dramatičnim dogodkom konec tedna, ko je bila v Caracasu izvedena operacija »Absolute Resolve«, v kateri so pripadniki enote Delta Force aretirali Madura in njegovo soprogo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni postopek, je ameriški zunanji minister Marco Rubio namignil na možnost nadaljnjih zunanjepolitičnih ukrepov administracije predsednika Trumpa v regiji. Rubio je v svoji izjavi nakazal, da bi se Kuba lahko znašla kot naslednja tarča ameriških prizadevanj za demokratizacijo Karibov, kar je v Havanni sprožilo precejšen preplah. V Venezueli je vodenje države kot začasna predsednica prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, čeprav so razmere v državi po ameriškem vojaškem posegu ostale napete.

Venezuelska dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez je v parlamentu v Caracasu uradno zaprisegla kot predsednica države. Imenovanje je sledilo odločitvi vrhovnega sodišča, ki jo je po aretaciji dolgoletnega voditelja Nicolása Madura določilo za začasno voditeljico države. Rodríguez uživa ključno podporo tako vrhovnega sodišča kot venezuelske vojske, kar ji omogoča prevzem oblasti v politično nestabilnem obdobju. Zaprisega je bila načrtovana za dopoldanske ure po lokalnem času, s čimer se je končalo kratko obdobje negotovosti glede vodenja države. Istočasno se v New Yorku nadaljujejo postopki proti nekdanjemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki se mora danes zglasiti pred zveznim sodiščem. Maduro je bil v Združene države Amerike prepeljan po obsežni vojaški operaciji ameriških sil, ki so ga zajele v Venezueli. Njegova aretacija in kasnejši prevoz v pripor v Brooklynu sta sprožila buren mednarodni odziv in korenite spremembe v venezuelski državni strukturi. Delcy Rodríguez je sprva sicer zanikala navedbe o prevzemu oblasti, a je po stabilizaciji razmer sprejela vodenje države pod okriljem ustavnega sveta.

Po ameriški vojaški akciji v Venezueli, v kateri so zajeli Nicolása Madura in ga prepeljali v New York, se je Kitajska ponovno pozvala k njegovi takojšnji izpustitvi. Kolumbijski predsednik je odgovoril na Trumpove grožnje z napovedjo, da bo v primeru napada sprožil "ljudskega jaguarja". ZDA naj bi zaupale Delcy Rodríguez pri tranziciji v Venezueli.

Združene države Amerike so v sobotni bliskoviti vojaški operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par odpeljale iz njunega bivališča v vojaški bazi in ju prepeljale v New York. Maduro se bo tam soočil z obtožbami zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami, kar Washington izpostavlja kot ključni razlog za posredovanje. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na socialistični režim v Venezueli. Medtem ko so v nekaterih delih ZDA in v izseljeniških skupnostih na Floridi izbruhnila praznovanja, je dogodek sprožil val mednarodnih obsodb in notranjepolitičnih sporov v ZDA. Venezuela je pod vodstvom vrhovnega sodišča za začasno predsednico imenovala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom, čeprav nekateri deli venezuelske vlade in vojske še vedno trdijo, da ostajajo zvesto podrejeni Maduru. Kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ameriški demokrati pa opozarjajo na nevarnost dolgotrajnega vojaškega posredovanja in pomanjkanje kongresne odobritve za napad.

Ameriška vojska je v sodelovanju z obveščevalno službo CIA in posebnimi enotami Delta Force v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Med operacijo so ameriški specialci zajeli dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodiščem v Manhattnu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen judiciozen prehod oblasti. Trump je poudarila, da bodo v državo vstopile ameriške naftne družbe, ki bodo obnovile uničeno infrastrukturo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Po poročanju tujih medijev je v napadih na vojaške objekte v Caracasu umrlo najmanj 40 oseb, med njimi so bili tako pripadniki vojske kot civilisti.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po torkovem zajetju s strani ameriških posebnih enot prispel v New York, kjer se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in trgovine s kokainom. Operacija 'Absolutna odločnost', ki jo je odobril ameriški predsednik Donald Trump, je po zadnjih podatkih zahtevala okoli 40 smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bili po poročanju časnika New York Times tako vojaki kot civilisti. Združene države Amerike so po padcu Madurovega režima začasno prevzele nadzor nad državo, za vršilko dolžnosti predsednice pa je bila imenovana dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je že prejela opozorila iz Bele hiše. Dogajanje v Venezueli ima daljnosežne geopolitične in gospodarske posledice. Rusija se sooča z morebitno izgubo milijardnih investicij in posojil, ki jih je odobrila Madurovemu režimu, medtem ko so se svetovni trgi na strmoglavljenje predsednika odzvali s padcem cen nafte. Analitiki opozarjajo na negotovo prihodnost države, saj Trumpova administracija napoveduje strožji nadzor nad venezuelskimi viri, medtem ko se nova prehodna oblast sooča z izjemnim pritiskom Washingtona glede prihodnje politične usmeritve države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v bliskoviti operaciji ameriških specialnih enot v Caracasu zajeta in prepeljana v New York, kjer sta bila v soboto zvečer uradno pridržana. Operacija z imenom »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) je sledila mesecem stopnjevanja napetosti in vojaških blokad v Karibskem morju. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru odprlo obtožnico zaradi narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina, pri čemer so oblasti uporabile pravni precedens primera panamskega diktatorja Manuela Noriege. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale Venezuelo in njeno naftno infrastrukturo, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Medtem ko so venezuelski izseljenci v ZDA proslavljali padec režima, so številni mednarodni akterji, vključno z Združenimi narodi in Evropsko unijo, izrazili zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki zahteva izpustitev Madura, vendar Trumpova administracija trdi, da so ZDA dejansko »prevzele vodenje« države.

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil močno stopnjeval pritiske na druge države v regiji in širše. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnega človeka" in napovedal, da na položaju ne bo ostal dolgo. Poleg Kolumbije je Trump neposredne grožnje naslovil tudi na Mehiko, Kubo in Iran, pri čemer je opozoril na možnost nadaljnjih vojaških posredovanj in povračilnih ukrepov, če te države ne bodo sodelovale z Washingtonom. Poseben ultimat je postavil podpredsednici Venezuele Delcy Rodríguez, ki ji je zagrozil s težjimi posledicami, kot so doletele Madura, v kolikor se ne bo podredila ameriškim zahtevam. Napetosti v Latinski Ameriki so narasle po ameriški vojaški operaciji, v kateri so Madura in njegovo soprogo prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Trumpova administracija je ob tem napovedala začasno upravljanje Venezuele, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti Rusije, ki zahteva izpustitev odstavljenega voditelja.

Nicolása Maduro so po zajetju v ameriški vojaški operaciji skupaj z ženo premestili v New York, kjer se bo pojavil pred sodiščem. Začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je pozvala k "uravnoteženim in spoštljivim odnosom" z Združenimi državami.

Venezuelska vršilka dolžnosti predsednice in podpredsednica Delcy Rodríguez je le dan po aretaciji Nicolása Madura spremenila svoje stališče in pozvala k sodelovanju z Združenimi državami Amerike. Potem ko je sprva pozivala k odporu proti 'imperialistični agresiji', je Rodríguezova zdaj poudarila potrebo po miru in dialogu v okviru mednarodnega prava. Ta nenaden preobrat se je zgodil po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z 'drugim valom' napadov, če venezuelsko vodstvo ne bo ravnalo v skladu z ameriškimi pričakovanji. Medtem ko se Venezuela stabilizira pod močnim ameriškim vplivom, ključno vlogo prevzema ameriški zunanji minister Marco Rubio. Rubio, ki so ga nekateri mediji poimenovali za 'podkralja' Venezuele, bo po navedbah virov odgovoren za oblikovanje politik na področju energetike, varnosti in volilnih procesov v državi. Trumpova administracija svojo pozornost zdaj usmerja tudi proti drugim državam v regiji, vključno s Kubo in Kolumbijo, hkrati pa ponovno izraža interese glede nadzora nad Grenlandijo. Napetosti se stopnjujejo tudi na Bližnjem vzhodu, kjer iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zaradi stopnjevanja protivladnih protestov domnevno pripravlja načrt za pobeg v tujino, najverjetneje v Rusijo. Ameriški predsednik je ob tem ponovil opozorilo iranskim oblastem, da bodo ZDA posredovale, če bodo protestniki tarča krvavega zatiranja.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem posegu v Venezueli napovedal možnost novih napadov, hkrati pa poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja investirala milijarde dolarjev v obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Trump je potrdil, da embargo na venezuelsko nafto ostaja v veljavi, dokler se razmere popolnoma ne stabilizirajo. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške sile v začetku januarja 2026 v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Analitiki ocenjujejo, da bo kratkoročni vpliv ameriških vojaških akcij na svetovne cene nafte omejen, vendar dolgoročna negotovost povzroča nemir na trgih. Medtem je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez zavzela spravljivejši ton in predlagala sodelovanje z Združenimi državami Amerike pri skupnem razvoju, kljub Trumpovim grožnjam z dodatnimi napadi in pritiski za odprtje naftnega sektorja tujim vlagateljem. Razmere v državi ostajajo napete, saj ZDA krepijo svoj vpliv na obnovo ključnih gospodarskih panog v tej z nafto bogati državi.