Ameriške specialne sile so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožnico zaradi trgovine z mamilom in orožjem. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je poseg utemeljila s trditvijo, da je Venezuela glavni vir kokaina in fentanila na ameriškem trgu. Vodenje države je kot vršilka dolžnosti predsednice prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je razmere v državi opisala kot »novo politično obdobje«. Rodríguezova je v prvem nagovoru obsodila ameriško agresijo, vendar poudarila, da država ni v vojnem stanju, kljub temu da so Združene države Amerike ob aretaciji bombardirale določene dele prestolnice. V državi trenutno vlada napeto premirje, medtem ko se v vojaškem vrhu že vrstijo zamenjave; med prvimi je bil odstavljen vodja predsedniške garde. Mednarodni odzivi so mešani, saj se nekateri bojijo destabilizacije regije, medtem ko Trumpova administracija napoveduje konec politične represije v Venezueli. Operacija ima tudi močne gospodarske razsežnosti, saj Združene države Amerike načrtujejo upravljanje venezuelskih naftnih virov do vzpostavitve stabilne prehodne vlade. Ameriško naftno podjetje Chevron, ki je že prej ohranilo določeno prisotnost v državi, se zdaj pozicionira kot ključni akter pri sanaciji venezuelskega energetskega sektorja. Analitiki opozarjajo, da bi ta dogodek lahko pomenil začetek nove dobe ameriške zunanje politike, ki vključuje neposredna vojaška posredovanja v regiji.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem in premestitvijo predsednika Nicolása Madura ter njegove žene Cilie Flores v ZDA. Operacija, ki je vključevala letalske napade in vojaško silo, je povzročila civilne žrtve in sprožila val mednarodnih obsodb. Vodenje države je kot vršilka dolžnosti prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, medtem ko ameriška administracija odkrito napoveduje nadzor nad venezuelskimi naftnimi in mineralnimi viri. Znotraj ameriške administracije so se pojavili znaki notranjih nesoglasij, saj so nekateri visoki uradniki, vključno z direktorico nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard, v preteklosti ostro nasprotovali tovrstnim intervencijam. Kljub uradnim utemeljitvam o boju proti narkoterorizmu kritiki poudarjajo, da gre za vrnitev k politiki golega imperializma in enostranskega uveljavljanja interesov. Odpor v Venezueli še vedno predstavlja notranji minister Diosdado Cabello, ki poveljuje milicam in zavrača sodelovanje z Washingtonom. Dogodek predstavlja radikalen prelom z uveljavljenim mednarodnim pravnim redom in suverenostjo držav. Medtem ko nekatere opozicijske skupine v izgnanstvu dejanje pozdravljajo, socialistične in protivojne organizacije v ZDA in po svetu pozivajo k množičnemu odporu proti okupaciji. Usoda Venezuele ostaja negotova, saj ZDA v ospredje postavljajo gospodarske interese, zlasti dostop do naftnih rezerv, namesto demokratične tranzicije, ki jo je zagovarjala Nobelova nagrajenka María Corina Machado.

Ameriške elitne enote Delta Force so v bliskoviti nočni operaciji na njegovem domu v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po zajetju so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro pred zveznim sodiščem že izrekel za nedolžnega glede obtožb narkoterorizma in trgovine z mamili. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za popoln uspeh, hkrati pa nakazal namero po prevzemu nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in vprašanja o legalnosti takšnega posega brez odobritve kongresa. Dogodek je povzročil globok politični razkol v Združenih državah Amerike, kjer republikanci večinsko podpirajo vojaško posredovanje, demokrati pa opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost novih zunanjepolitičnih zapletov. Medtem ko se del venezuelske opozicije veseli padca diktatorja, se pojavljajo trenja med Trumpovo administracijo in opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado, ki je bila v postopku postavitve nove oblasti spregledana v korist nekdanje podpredsednice Delcy Rodríguez. Slednja naj bi bila po Trumpovih besedah bolj pripravljena na sodelovanje z Washingtonom. Trump je uspeh v Venezueli izkoristil tudi za stopnjevanje retorike proti drugim državam, pri čemer je kot naslednjo strateško prioriteto izpostavil Grenlandijo. Bela hiša je potrdila, da je nakup ali celo vojaški prevzem tega danskega ozemlja vprašanje nacionalne varnosti, kar povzroča resne napetosti znotraj zveze NATO. Evropski zavezanci so že izrazili solidarnost z Dansko in zavrnili ameriške ozemeljske ambicije v Arktiki, medtem ko Trump napoveduje, da ga pri zaščiti ameriških interesov ne bo ustavilo nič.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek pred zveznim sodiščem v New Yorku izrekel za nedolžnega vseh obtožb narkoterorizma in trgovine z orožjem, potem ko so ga ameriške specialne sile v dramatični operaciji ugrabile v Caracasu. Maduro je pred sodnikom vztrajal, da je še vedno legitimni predsednik Venezuele, proces pa označil za ugrabitev in se razglasil za vojnega ujetnika. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje naj bi Maduro vodil t. i. kartel Soles, ki naj bi Združene države Amerike preplavljal s kokainom v sodelovanju s kolumbijskimi uporniki, čeprav so tožilci kasneje nekatere trditve o naravi te organizacije nekoliko omilili. Operacija, ki jo je ukazal ameriški predsednik Donald Trump, je v Venezueli in tujini sprožila ostre odzive in vprašanja o mednarodnem pravu. V napadu na Madurovo rezidenco je bilo ubitih najmanj 24 venezuelskih varnostnikov, skupno število žrtev, vključno s civilisti in kubanskimi obveščevalci, pa naj bi po nekaterih ocenah doseglo številko 75. Trumpova administracija je po aretaciji prevzela neposreden nadzor nad venezuelsko naftno industrijo in napovedala, da bodo ZDA upravljale z državo do »varne tranzicije«. Trump je prav tako sporočil, da bodo začasne venezuelske oblasti ZDA dobavile do 50 milijonov sodčkov nafte, sredstva od prodaje pa bo nadzoroval on osebno. Medtem ko je bila v Venezueli za začasno predsednico prisegla dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, so razmere v regiji napete. Kolumbija in Brazilija sta zaradi strahu pred novim valom beguncev okrepili vojaško prisotnost na mejah. Rodríguezova je v svojih javnih nastopih sprva poudarila suverenost Venezuele in zavrnila zunanje vmešavanje, vendar je Bela hiša jasno sporočila, da bodo ZDA še naprej narekovale ključne odločitve v državi. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; medtem ko nekateri ameriško potezo podpirajo, Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozarjajo na kršenje temeljnih načel suverenosti in mednarodnega prava.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je po nedavni aretaciji in odstranitvi Nicolása Madura odločila za sodelovanje z dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki naj bi državo vodila v prehodnem obdobju. Ta odločitev je v mednarodni javnosti in znotraj venezuelske opozicije sprožila precejšnje začudenje, saj so Združene države Amerike s tem na stranski tir postavile opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado in Edmunda Gonzáleza, ki veljata za dejanska zmagovalca spornih volitev leta 2024. Trumpov pristop k reševanju venezuelske krize se zdi izrazito transakcijski, saj se osredotoča predvsem na dostop do nafte, omejevanje migracij in boj proti trgovini z drogami, namesto na takojšnjo vzpostavitev demokratičnih procesov. Znotraj same Trumpove administracije so se ob tem pojavila določena trenja in neenotni odzivi. Medtem ko namestnik načelnika štaba Bele hiše Stephen Miller v javnih nastopih ostro zagovarja odločitev in kritizira Machado kot šibko voditeljico, podpredsednik JD Vance kaže znake zadržanosti. Vance, ki sicer velja za ključnega zagovornika predsednikove politike, se je v zadnjih dneh držal v ozadju, kar analitiki pripisujejo njegovim protitointervencionističnim prepričanjem in vojaškemu ozadju. Njegove izjave o uporabi vojaške sile so bile po mnenju poznavalcev nenavadno zadržane, kar nakazuje na notranje pritiske znotraj najožjega kroga oblasti. Dogajanje v Venezueli ima tudi širše geopolitične posledice, zlasti za Rusijo in njeno vlogo v zahodni polobli. Ruski predsednik Vladimir Putin se s padcem zaveznika Madura spopada z izgubo strateškega oporišča in večmilijardnih naložb v naftno industrijo, kar predstavlja nov udarec za Kremelj po padcu Bašarja al Asada v Siriji. Kljub temu Moskva izkorišča ameriško posredovanje za širjenje retorike o zahodnem imperializmu, s čimer poskuša opravičiti lastna dejanja v Ukrajini. Hkrati Trumpovo zanimanje za druge regije, vključno z Grenlandijo, povzroča nemir med zavezniki v zvezi Nato v ključnem trenutku za evropsko varnostno arhitekturo.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice države, je odločno zavrnila kakršno koli vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države. V svojem nagovoru je poudarila, da Venezuelo vodi izključno njena ustavna vlada in da usodo države ter njeno lastno usodo določa Bog, ne pa zunanji dejavniki. Njene izjave prihajajo v času izredne politične napetosti, ko se država spopada s pritiski mednarodne skupnosti in operacijami, uperjenimi proti Nicolásu Maduru. Rodríguezova je v svojem nastopu izpostavila suverenost venezuelskega ljudstva in utrdila stališče, da v državi ne vlada nihče drug kot legitimno izvoljena oblast. Poudarila je, da nobena tuja entiteta nima mandata ali moči za upravljanje venezuelskih institucij. Takšna retorika je usmerjena predvsem proti Združenim državam Amerike, ki so nedavno stopnjevale svoje ukrepe za aretacijo Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo premike v vrhu izvršilne oblasti.

Venezuelski igralec Fernando Carrillo je v televizijskem intervjuju presenetil javnost z razkritjem, da je bil tri leta v ljubezenskem razmerju z Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo vršilke dolžnosti predsednice Venezuele. Carrillo, ki je v Sloveniji in po svetu znan predvsem po svojih vlogah v telenovelah, je Rodríguezovo označil za svojo veliko ljubezen. Poleg osebnih podrobnosti je igralec v oddaji na mreži Telemundo javno izrazil podporo politični liniji vlade Nicolása Madura in stopil v bran Rodríguezovi pred očitki o izdaji. Njegove izjave so sprožile val odzivov, saj se Carrillo ni omejil le na zasebno preteklost, temveč je aktivno zagovarjal trenutno politično ureditev v državi. Med intervjujem je prišlo tudi do napetega besednega obračuna z drugo umetnico, kar je še dodatno pritegnilo pozornost medijev. Carrillo je poudaril, da njegovo spoštovanje do Rodríguezove ostaja neomajno, kljub zahtevnim političnim razmeram, v katerih se je znašla Venezuela po nedavnih dogodkih, povezanih z Nicolásom Madurom.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

V bližini predsedniške palače v venezuelski prestolnici Caracas so v ponedeljek zvečer potekali siloviti oboroženi spopadi. Po poročanju tiskovne agencije AFP in spletnega portala Infobae so nad mestom opazili neidentificirana brezpilotna letala, na katera so streljale varnostne sile, slišati pa je bilo tudi številne eksplozije. Razmere v državi so se zaostrile po sobotnem dogodku, ko so ameriške posebne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. V New Yorku so ga v ponedeljek že privedli pred sodišče. Po odhodu Madura je vodenje države kot začasna predsednica prevzela dotedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je v ponedeljek uradno zaprisegla po navodilih vrhovnega sodišča. Kljub temu se država sooča z izredno nestabilnostjo, saj na ulicah Caracasa potekajo boji med vojsko in različnimi oboroženimi skupinami. Na družbenih omrežjih so se pojavila ugibanja, da gre za poskus državnega udara proti novi predsednici Rodríguezovi, medtem ko varnostne sile skušajo vzpostaviti nadzor nad strateškimi točkami v prestolnici.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Španska vlada je uradno pozvala novo predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, k takojšnji izpustitvi španskih državljanov, ki so v tej južnoameriški državi zaprti kot politični zaporniki. Zahteva je bila podana neposredno po tem, ko je Rodríguezova, nekdanja podpredsednica republike, prevzela položaj predsednice države. Po poročanju španskega dnevnika El Español in potrditvah uradnih virov, Madrid s tem stopnjuje diplomatski pritisk na Caracas v času političnih sprememb v vrhu venezuelske oblasti. Diplomatska pobuda odraža zaostrene odnose med državama in prizadevanja Madrida za zaščito svojih državljanov v tujini. Španija vztraja, da so aretacije politično motivirane, in pričakuje, da bo nova uprava pod vodstvom Rodríguezove pokazala večjo pripravljenost za dialog in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje zaprtih španskih državljanov ostaja ena ključnih točk v dvostranskih odnosih, ki so bili v preteklosti že večkrat preizkušeni zaradi različnih političnih stališč glede legitimnosti venezuelskih oblasti.

Venezuelska izvršna oblast je z dekretom, ki ga je izdala začasna predsednica republike Delcy Rodríguez, imenovala generala Gustava Enriqueja Gonzáleza Lópeza za novega poveljnika predsedniške častne straže. Ta elitna vojaška enota je primarno odgovorna za neposredno zaščito in varovanje predsednika države ter drugih visokih predstavnikov izvršne oblasti. Imenovanje Gonzáleza Lópeza pomeni pomembno menjavo v vrhu varnostne strukture države v obdobju politične tranzicije. Novi poveljnik bo prevzel naloge varovanja nacionalnega izvršnega organa v času, ko Venezuelo vodijo začasni organi oblasti. González López velja za izkušenega vojaškega častnika znotraj venezuelskih oboroženih sil, njegova vloga pa bo ključna pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti državnega vrha. Odločitev je bila uradno potrjena in objavljena v uradnem listu, s čimer se je formalizirala zamenjava na čelu te strateško pomembne enote.

Evropska unija je v torek sporočila, da bo ohranila diplomatske stike z vlado pod vodstvom Delcy Rodríguez, kljub temu da venezuelskih oblasti ne priznava kot legitimne. Namen te odločitve je po navedbah Bruslja zaščita evropskih interesov v tej južnoameriški državi ter zagotavljanje pogojev za obrambo temeljnih načel, ki jih zagovarja unija. Gre za nadaljevanje dosedanje pragmatične politike, s katero želi EU ohraniti vpliv in komunikacijske kanale v regiji. Predstavniki unije so poudarili, da vzdrževanje stikov ne pomeni uradnega priznanja legitimnosti trenutnega režima, temveč gre za nujno diplomatsko pot pri obravnavanju humanitarnih in političnih vprašanj. Takšna drža omogoča neposreden dialog z akterji, ki dejansko nadzorujejo državne institucije, hkrati pa EU s tem ščiti svoje državljane in gospodarske subjekte v Venezueli. Odnosi med Brusljem in Caracasom ostajajo napeti, saj Evropska unija še naprej poziva k demokratičnim reformam in spoštovanju človekovih pravic.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA si ameriški predsednik Trump prizadeva, da bi ameriška naftna podjetja izkoristila venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu. To je povzročilo rast cen delnic energetskih podjetij in cen nafte. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi to lahko dolgoročno ogrozilo naftno industrijo v Alberti.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po navodilih vrhovnega sodišča uradno prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice države. Na svoji prvi seji sveta ministrov v predsedniški palači Miraflores je Rodríguezova poudarila prizadevanja za politično stabilnost v državi po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri sta bila zajeta predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores. Ključni sklep seje je bila ustanovitev komisije na visoki ravni, ki bo z Združenimi državami Amerike upravljala procese za izpustitev predsedniškega para. V to komisijo sta bila vključena tudi Madurova sinova, kar kaže na tesno prepletenost družinskih in državnih interesov v trenutni krizi. Rodríguezova je v svojem prvem nagovoru v novi vlogi Združenim državam Amerike poslala sporočilo o pripravljenosti na sodelovanje in vzpostavitev agende za kooperacijo. Kljub napetostim zaradi aretacije Madura na venezuelskem ozemlju poskuša nova začasna vlada v Caracasu pokazati podobo kontinuitete in reda. Medtem so kubanske oblasti potrdile, da je v ameriškem napadu umrlo 32 njihovih vojakov, ki so v Venezueli opravljali misije na podlagi meddržavnih sporazumov. Razmere v državi ostajajo napete, saj se nova vlada spopada z varnostnimi izzivi in posledicami tuje vojaške intervencije na lastnih tleh.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

V Venezueli so se konec tedna zvrstile množične manifestacije v podporo zajetemu predsedniku Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores, potem ko so ju ameriške posebne sile v bliskoviti operaciji prejšnji petek pridržale in odpeljale iz države. Na tisoče prebivalcev Caracasa in drugih večjih mest je zavzelo ulice, kjer so obsodili po njihovem mnenju nezakonito agresijo Združenih držav Amerike na suverenost Venezuele. Protestniki so od Washingtona zahtevali takojšnjo izpustitev ustavnega predsednika, hkrati pa so izražali nasprotovanje tuji nadvladi in imperializmu. Medtem ko ulice preplavljajo protesti, je venezuelska vojska pod vodstvom obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza sporočila, da bo zagotovila demokratično kontinuiteto v državi. Čeprav so razmere napete, so oborožene sile izrazile zavezanost k ohranjanju ustavnega reda v obdobju po aretaciji Madura. Na dogajanje se je ponovno odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je po objavi fotografije vklenjenega Madura zdaj zagrozil še podpredsednici Delcy Rodríguez. Trump je nakazal, da bi bila Rodríguezova lahko naslednja tarča v prizadevanjih za popolno politično tranzicijo v tej južnoameriški državi.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po nedavnem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno pozvala vlado predsednika Donalda Trumpa k oblikovanju skupne agende za sodelovanje. Washington se je na poziv odzval s presenetljivo diplomatsko potezo, saj je iz takojšnjih pogovorov o reševanju krize izključil opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado in namesto tega ponudil priložnost izvršni oblasti pod vodstvom Rodríguezove. Ameriška administracija je sporočila, da kljub ugledu Machadove trenutno prednost daje neposrednemu sodelovanju z novo vodilno figuro v Caracasu, da bi zagotovili stabilnost po vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Rodríguezova je v svojem sporočilu poudarila potrebo po konstruktivnem dialogu, kar predstavlja pomemben odklon od prejšnje politike Madura, ki je bil aretiran med vdorom ameriških enot. ZDA so sodelovanje s podpredsednico pogojevale s popolnim izpolnjevanjem njihovih zahtev, s čimer bi se Venezuela izognila nadaljnjemu stopnjevanju vojaškega posredovanja na kopnem.

Po napadu na Venezuelo je Donald Trump nakazal, da bi lahko sledile še druge vojaške intervencije. Demokrati so hitro obsodili Trumpovo operacijo zajetja Nicolása Madura in jo označili za odvračanje pozornosti.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.

Trumpova administracija je zasegla dva sankcionirana tankerja, ki sta prevažala nafto, in napovedala načrte za selektivno odpravo sankcij. Vojska ZDA je po Trumpovem ukazu potopila domnevno plovilo, ki je prevažalo droge iz Venezuele. Laura Loomer je zahtevala odziv Bele hiše glede Tuckerja Carlsona in njegove teorije o Venezueli.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Vrhovno sodišče Venezuele je razglasilo »začasno in prisilno odsotnost« predsednika Nicolása Madura, s čimer je predsedniška pooblastila za obdobje treh mesecev z možnostjo podaljšanja na šest uradno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Politični preobrat v državi je dodatno utrdila venezuelska vojska, ki je javno izrazila polno podporo novi predsednici, kar v trenutnih negotovih razmerah predstavlja ključen dejavnik stabilnosti režima. Ta nenadna menjava na vrhu države sledi obdobju izjemnih zunanjepolitičnih pritiskov in notranjih trenj. Čeprav uradni razlogi za Madurovo odsotnost niso podrobneje pojasnjeni, odločitev sodišča in takojšnja podpora oboroženih sil nakazujeta na vnaprej usklajen prenos oblasti. Rodríguez bo v tem mandatu odgovorna za vodenje države, ki se spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo, medtem ko usoda Nicolása Madura ostaja nejasna.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".