Nova venezuelska voditeljica Delcy Rodríguez se je znašla v zahtevnem položaju, ko poskuša krmariti med visokimi pričakovanji administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ohranitvijo podpore vplivnih ministrov svojega predhodnika Nicolása Madura. Slednji še vedno obvladujejo ključne segmente vojske, varnostnih sil in državnega gospodarstva, kar omejuje manevrski prostor nove začasne voditeljice pri uvajanju morebitnih reform. Rodríguezova, ki v političnih krogih velja za preudarne operaterko, se mora spopadati z izzivi stabilizacije države, medtem ko Washington stopnjuje zahteve po korenitih spremembah. Njeno politično preživetje je odvisno od sposobnosti ohranjanja ravnovesja med zunanjepolitičnimi pritiski in notranjo strukturo moči, ki temelji na zvestobi prejšnjemu režimu. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavni vojaški intervenciji in aretaciji Madura, kar je Venezuelo pahnilo v obdobje negotovosti. Medtem ko Združene države Amerike prek naftne diplomacije poskušajo uveljaviti svoj vpliv, mora Rodríguezova zagotoviti, da trda linija Madurovih privržencev ne sproži notranjega upora, ki bi lahko dodatno destabiliziral to z nafto bogato državo.

Donald Trump se bo v četrtek v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Srečanje kaže na Trumpovo podporo Machadovi v prizadevanjih za stabilizacijo Venezuele po aretaciji Nicolása Madura, kljub notranjim napetostim in pogajanjem z Delcy Rodríguez.

V Venezueli sta bila po 423 dneh zapora izpuščena italijanska državljana, humanitarni delavec Alberto Trentini in podjetnik Mario Burlò. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je potrdil, da sta bila oba moška prepeljana v prostore italijanskega veleposlaništva v Caracasu, kjer sta na varnem in dobrega zdravja. Trentini se je v svojem prvem javnem nagovoru za televizijo Tg1 zahvalil predsednici vlade Giorgii Meloni, zunanjemu ministru in celotnemu diplomatskemu zboru za njihova prizadevanja pri reševanju primera. Osvoboditev je po navedbah zunanjega ministrstva rezultat dolgotrajnega in diskretnega diplomskega dela, ki ga je koordinirala italijanska vlada v sodelovanju z družinami pridržanih. Tajani je ob tem izpostavil neposredno vlogo premierke Melonijeve in poudaril, da sta bila oba državljana žrtvi dolgotrajnega pripora v venezuelskih zaporih. Po objavi novice je iz Italije nemudoma poletelo letalo, ki bo oba moška prepeljalo nazaj v domovino, kjer se bosta znova srečala s svojimi bližnjimi. Italijanska stran je izrazila priznanje venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez za odločitev o izpustitvi, kar Rim interpretira kot močan signal za izboljšanje medsebojnih odnosov. Zaradi tega premika se je Italija odločila zvišati raven svojega diplomatskega predstavništva v Venezueli. Čeprav so italijanske oblasti uspeh pripisale vladnim prizadevanjem, so nekateri mediji opozorili na molk opozicijskih strank glede zaslug trenutne vlade pri reševanju te humanitarne in politične krize.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Bela hiša je zanikala, da bi predsednik Donald Trump ukazal preiskavo predsednika Feda Jeroma Powella. Senatorka Elizabeth Warren je obtožila Trumpa politične motivacije pri imenovanju novega predsednika Feda. Tožilec Robert McBride je bil odpuščen, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI. Predsednik Trump naj bi izgubljal zaupanje v člana kabineta in poskušal zaobiti njegovo funkcijo. Prav tako naj bi zvezni sodnik razsodil, da je Trumpova administracija nezakonito kaznovala modre države pri projektih obnovljive energije.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Kubo, da ne bo več prejemala nafte ali denarja, če ne bo sklenila dogovora z Združenimi državami. Trump je sporočil, da iz Venezuele na Kubo ne bo več pritekala nafta.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval latinskoameriške vojske k oblikovanju regionalnega vojaškega zavezništva za boj proti trgovini z drogami, hkrati pa je predlagal tesnejše sodelovanje z Venezuelo. Petro je med svojim nagovorom poudaril, da kriminalne organizacije, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem prepovedanih substanc, delujejo kot ključni dejavnik destabilizacije v celotni regiji. Po njegovih besedah je nujno, da države in njihove oborožene sile uskladijo svoje strategije in se odzovejo s skupnimi močmi. Predsednik Petro je izrazil zaskrbljenost, da se vprašanje narkotikov pogosto uporablja kot pretveza za morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. V luči tega je venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez predlagal neposredno sodelovanje pri zatiranju tega pojava, s čimer želi zmanjšati vpliv zunanjih sil na varnostna vprašanja celine. Njegov predlog predstavlja premik k večji avtonomiji latinskoameriških držav pri upravljanju lastne varnostne politike. Iniciativa prihaja v času, ko se države regije spopadajo z naraščajočim nasiljem, ki je neposredno povezano s karteli. Petrova administracija s tem korakom išče nove načine za stabilizacijo Kolumbije in sosednjih držav, pri čemer poudarja suverenost in regionalno enotnost kot alternativo tradicionalnim metodam boja proti drogam, ki so jih v preteklosti narekovale mednarodne smernice.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v četrtem dnevu po ameriški vojaški operaciji v Caracasu izjavila, da se venezuelske sile niso predale, temveč so se zapletle v silovit oborožen spopad. Po njenih besedah so se vladne enote aktivno upirale napadalcem, s čimer je poskušala utrditi podobo odpora po sobotnem napadu Združenih držav Amerike na prestolnico in tri zvezne države. Operacija ameriških sil se je končala z odmevnim zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, kar je povzročilo globoko politično krizo v državi. Rodríguezova, ki trenutno opravlja dolžnosti vodenja države, je v svojem javnem nagovoru poudarila, da nihče v vodstvu ni prostovoljno položil orožja. Njene izjave so namenjene predvsem notranji javnosti in preostalim lojalistom režima. Dogodki v Venezueli ostajajo napeti, saj nova začasna oblast pod vodstvom Rodríguezove poskuša ohraniti nadzor nad državo v času po odstavitvi Madura. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere v Caracasu, medtem ko Združene države Amerike še niso podale vseh podrobnosti o usodi zajetega nekdanjega predsednika.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Venezuelske oblasti so v četrtek, 1. januarja 2026, izpustile pet španskih državljanov, ki so bili zaprti v tamkajšnjih zaporih. Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je potrdil njihove identitete in sporočil, da so izpuščene osebe že na poti v domovino. Med izpuščenimi so José María Basoa, Andrés Martínez Adasme in Miguel Moreno Dapena, katerih družine se je predsednik španske vlade Pedro Sánchez udeležil na srečanju že lanskega decembra. Po navedbah ministrstva je med osvobojenimi tudi ženska z dvojnim državljanstvom. Španska vlada je potezo označila za pozitiven korak v novem obdobju, v katerem se nahaja Venezuela pod novim vodstvom. Madrid je pred tem maja lani opozoril, da je bilo v Venezueli samovoljno pridržanih štirinajst oseb s španskim državljanstvom, večinoma z dvojnim državljanstvom. Zadnja izpustitev sledi povečanemu diplomatskemu pritisku Španije, ki si je prizadevala za svobodo svojih državljanov, označenih za politične zapornike. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v diplomatskih odnosih med Madridom in Caracasom. Čeprav so se nekatere družine s predsednikom vlade srečale že konec leta 2025, se je proces dejanskih izpustitev začel šele po uradnih pozivih novemu venezuelskemu vodstvu. Špansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da si bodo še naprej prizadevali za preostale državljane, ki bi bili lahko še vedno pridržani v tej južnoameriški državi.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice države, je odločno zavrnila kakršno koli vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države. V svojem nagovoru je poudarila, da Venezuelo vodi izključno njena ustavna vlada in da usodo države ter njeno lastno usodo določa Bog, ne pa zunanji dejavniki. Njene izjave prihajajo v času izredne politične napetosti, ko se država spopada s pritiski mednarodne skupnosti in operacijami, uperjenimi proti Nicolásu Maduru. Rodríguezova je v svojem nastopu izpostavila suverenost venezuelskega ljudstva in utrdila stališče, da v državi ne vlada nihče drug kot legitimno izvoljena oblast. Poudarila je, da nobena tuja entiteta nima mandata ali moči za upravljanje venezuelskih institucij. Takšna retorika je usmerjena predvsem proti Združenim državam Amerike, ki so nedavno stopnjevale svoje ukrepe za aretacijo Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo premike v vrhu izvršilne oblasti.

Venezuelski igralec Fernando Carrillo je v televizijskem intervjuju presenetil javnost z razkritjem, da je bil tri leta v ljubezenskem razmerju z Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo vršilke dolžnosti predsednice Venezuele. Carrillo, ki je v Sloveniji in po svetu znan predvsem po svojih vlogah v telenovelah, je Rodríguezovo označil za svojo veliko ljubezen. Poleg osebnih podrobnosti je igralec v oddaji na mreži Telemundo javno izrazil podporo politični liniji vlade Nicolása Madura in stopil v bran Rodríguezovi pred očitki o izdaji. Njegove izjave so sprožile val odzivov, saj se Carrillo ni omejil le na zasebno preteklost, temveč je aktivno zagovarjal trenutno politično ureditev v državi. Med intervjujem je prišlo tudi do napetega besednega obračuna z drugo umetnico, kar je še dodatno pritegnilo pozornost medijev. Carrillo je poudaril, da njegovo spoštovanje do Rodríguezove ostaja neomajno, kljub zahtevnim političnim razmeram, v katerih se je znašla Venezuela po nedavnih dogodkih, povezanih z Nicolásom Madurom.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

V bližini predsedniške palače v venezuelski prestolnici Caracas so v ponedeljek zvečer potekali siloviti oboroženi spopadi. Po poročanju tiskovne agencije AFP in spletnega portala Infobae so nad mestom opazili neidentificirana brezpilotna letala, na katera so streljale varnostne sile, slišati pa je bilo tudi številne eksplozije. Razmere v državi so se zaostrile po sobotnem dogodku, ko so ameriške posebne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. V New Yorku so ga v ponedeljek že privedli pred sodišče. Po odhodu Madura je vodenje države kot začasna predsednica prevzela dotedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je v ponedeljek uradno zaprisegla po navodilih vrhovnega sodišča. Kljub temu se država sooča z izredno nestabilnostjo, saj na ulicah Caracasa potekajo boji med vojsko in različnimi oboroženimi skupinami. Na družbenih omrežjih so se pojavila ugibanja, da gre za poskus državnega udara proti novi predsednici Rodríguezovi, medtem ko varnostne sile skušajo vzpostaviti nadzor nad strateškimi točkami v prestolnici.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Španska vlada je uradno pozvala novo predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, k takojšnji izpustitvi španskih državljanov, ki so v tej južnoameriški državi zaprti kot politični zaporniki. Zahteva je bila podana neposredno po tem, ko je Rodríguezova, nekdanja podpredsednica republike, prevzela položaj predsednice države. Po poročanju španskega dnevnika El Español in potrditvah uradnih virov, Madrid s tem stopnjuje diplomatski pritisk na Caracas v času političnih sprememb v vrhu venezuelske oblasti. Diplomatska pobuda odraža zaostrene odnose med državama in prizadevanja Madrida za zaščito svojih državljanov v tujini. Španija vztraja, da so aretacije politično motivirane, in pričakuje, da bo nova uprava pod vodstvom Rodríguezove pokazala večjo pripravljenost za dialog in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje zaprtih španskih državljanov ostaja ena ključnih točk v dvostranskih odnosih, ki so bili v preteklosti že večkrat preizkušeni zaradi različnih političnih stališč glede legitimnosti venezuelskih oblasti.

Venezuelska izvršna oblast je z dekretom, ki ga je izdala začasna predsednica republike Delcy Rodríguez, imenovala generala Gustava Enriqueja Gonzáleza Lópeza za novega poveljnika predsedniške častne straže. Ta elitna vojaška enota je primarno odgovorna za neposredno zaščito in varovanje predsednika države ter drugih visokih predstavnikov izvršne oblasti. Imenovanje Gonzáleza Lópeza pomeni pomembno menjavo v vrhu varnostne strukture države v obdobju politične tranzicije. Novi poveljnik bo prevzel naloge varovanja nacionalnega izvršnega organa v času, ko Venezuelo vodijo začasni organi oblasti. González López velja za izkušenega vojaškega častnika znotraj venezuelskih oboroženih sil, njegova vloga pa bo ključna pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti državnega vrha. Odločitev je bila uradno potrjena in objavljena v uradnem listu, s čimer se je formalizirala zamenjava na čelu te strateško pomembne enote.

Evropska unija je v torek sporočila, da bo ohranila diplomatske stike z vlado pod vodstvom Delcy Rodríguez, kljub temu da venezuelskih oblasti ne priznava kot legitimne. Namen te odločitve je po navedbah Bruslja zaščita evropskih interesov v tej južnoameriški državi ter zagotavljanje pogojev za obrambo temeljnih načel, ki jih zagovarja unija. Gre za nadaljevanje dosedanje pragmatične politike, s katero želi EU ohraniti vpliv in komunikacijske kanale v regiji. Predstavniki unije so poudarili, da vzdrževanje stikov ne pomeni uradnega priznanja legitimnosti trenutnega režima, temveč gre za nujno diplomatsko pot pri obravnavanju humanitarnih in političnih vprašanj. Takšna drža omogoča neposreden dialog z akterji, ki dejansko nadzorujejo državne institucije, hkrati pa EU s tem ščiti svoje državljane in gospodarske subjekte v Venezueli. Odnosi med Brusljem in Caracasom ostajajo napeti, saj Evropska unija še naprej poziva k demokratičnim reformam in spoštovanju človekovih pravic.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.