Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek prvič pojavila pred zveznim sodiščem v Manhattanu, potem ko so ju v soboto v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele ameriške posebne sile. Maduro, ki so ga v sodno dvorano privedli v vklenjenega, se je izrekel za nedolžnega glede obtožb o mednarodni trgovini z drogami in terorizmu. Njegova obramba je že napovedala izpodbijanje zakonitosti aretacije, pri čemer trdijo, da Maduro kot voditelj suverene države uživa diplomatsko imuniteto, medtem ko ZDA njegovi legitimnosti oporekajo. Zajetje Madura je sprožilo val protestov po vsem svetu in v številnih ameriških mestih, vključno z New Yorkom, Washingtonom, Philadelphiom in Portlandom. Medtem ko so nekateri pripadniki venezuelske diaspore proslavljali padec avtoritarnega voditelja, so nasprotniki ameriškega posredovanja opozarjali na kršitev mednarodnega prava in nevarnost nove vojne v Latinski Ameriki. Mednarodni zavezniki Venezuele, predvsem Iran in Kitajska, so dejanje ZDA ostro obsodili in ga označili za nezakonit ugrabitev, medtem ko je v Venezueli oblast začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, ki je že nakazala pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom.

Ameriške elitne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ju prepeljale v Združene države Amerike ter postavile pred zvezno sodišče v New Yorku. Maduro, ki se je v ponedeljek na prvem naroku izrekel za nedolžnega, se spopada z obtožbami narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je operacijo označila za nujno dejanje uveljavljanja zakona, s katerim so prekinili večletno delovanje narkokartela Tren de Aragua. Operacija, ki je trajala le 150 minut, je v mednarodni skupnosti sprožila val ogorčenja in protestov. Medtem ko Trump napoveduje neposredno upravljanje z Venezuelo in odprtje njenih naftnih polj za ameriška podjetja, kritiki po vsem svetu opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti tujih držav. V Združenih državah Amerike so ankete pokazale mešane odzive; čeprav je Trumpova priljubljenost narasla, le tretjina Američanov podpira vojaško posredovanje v Južni Ameriki. Medtem je Trump že zagrozil novi začasni voditeljici Venezuele Delcy Rodriguez s hudo ceno, če ne bo sodelovala z Washingtonom.

Venezuelska opozicijska voditeljica in lanskoletna Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado je v intervjuju za ameriško televizijo Fox News sporočila, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki trenutno ne razkriva svoje lokacije, je decembra tajno zapustila Venezuelo, da bi se udeležila podelitve Nobelovih nagrad v Oslu. V pogovoru je ostro kritizirala podpredsednico Delcy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla kot začasna voditeljica države, in jo označila za eno ključnih osebnosti, odgovornih za izvajanje mučenja v državi. Kljub navedbam Rodriguezove o pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom, opozicijska voditeljica trdi, da ljudstvo začasne voditeljice ne podpira in da bi opozicija na svobodnih volitvah prejela več kot 90 odstotkov glasov. Na drugi strani je ameriški predsednik Donald Trump že v soboto zavrnil možnost, da bi Machadova prevzela vodenje Venezuele namesto Nicolasa Madura, pri čemer je ocenil, da v svoji državi nima zadostne podpore in ugleda.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po uspešni vojaški operaciji in zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura sporočila, da bo Caracas izpolnil vse postavljene zahteve Washingtona. Do aretacije je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA Madura označile za vodjo narko-kartela in terorista. Maduro je bil po zajetju prepeljan v New York, kjer se bo pred sodiščem zagovarjal glede obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Zajetje nekdanjega voditelja je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Združenih držav Amerike. Oregonški senator Jeff Merkley je ostro kritiziral potezo Bele hiše in opozoril, da odstranitev Madura postavlja nevaren svetovni precedens, hkrati pa je administracijo obtožil zavajanja kongresa. Medtem ko ameriški uradniki zagotavljajo, da bodo prevzeli upravljanje nad državo in njenimi naravnimi viri, kritiki, vključno z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, opozarjajo na destabilizacijo Latinske Amerike in imperialistično politiko Washingtona. Trenutno stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj vršilka dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez ponuja sodelovanje, medtem ko ZDA ciljajo predvsem na nadzor nad bogatimi naftnimi viri.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da v Venezueli v prihodnjem mesecu ne bo mogoče izvesti predsedniških volitev, saj država po njegovih besedah najprej potrebuje obsežne reforme. Trump je ocenil, da bo prehodno obdobje v tej latinskoameriški državi trajalo približno osemnajst mesecev. Kljub nedavnim vojaškim operacijam, ki so privedle do odstavitve in aretacije Nicolása Madura, je predsednik Združenih držav Amerike poudaril, da državi nista v vojnem stanju. Namesto nadaljnjih spopadov je Trump izpostavil možnost sodelovanja z naftnimi podjetji pri obnovi venezuelske energetske infrastrukture, ki je bila v preteklih letih močno načeta. Njegove izjave prihajajo v času, ko Washington poskuša stabilizirati politične razmere v Caracasu in utrditi vpliv nove začasne oblasti pod vodstvom Delcy Rodriguez. Trumpovo vztrajanje pri daljšem prehodnem obdobju nakazuje na dolgotrajno prisotnost in vpliv Združenih držav Amerike pri preoblikovanju venezuelskega državnega aparata.

Kitajska je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v ponedeljek ostro obsodila ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Kitajski odposlanec Sun Lei je dejanje označil za nezakonito, enostransko in nasilno kršitev suverenosti države, ki neposredno spodkopava temeljna načela ustanovne listine ZN in mednarodno pravo. Generalni sekretar ZN je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nespoštovanja mednarodnopravnih norm, saj se je Maduro po aretaciji znašel v priporu v New Yorku kot nekakšna vojna trofeja. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja vrnitev k politiki nasilnih menjav režimov, kar vzbuja vprašanja o prihodnosti na pravilih temelječega svetovnega reda. Medtem ko so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale z Venezuelo in niso izključile dodatnih vojaških posegov, je kitajska stran poudarila, da Washington ignorira mednarodne pomisleke in izvaja ustrahovanje. V sami Venezueli je vojska po zajetju Madura priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno voditeljico, medtem ko se mednarodna javnost spopada z vprašanji o legalnosti tovrstnih posegov v suverene države.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v povezavi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Maduro, ki so ga ameriške posebne enote prijele v začetku januarja 2026 v okviru operacije "Absolute Resolve", je pred sodnikom Alvinom Hellersteinom nastopil prek tolmača. Skupaj z njim se je za nedolžno izrekla tudi njegova soproga Cilia Flores. Naslednja obravnava je predvidena za 17. marec. Medtem ko se Maduro spopada s pravosodnimi postopki v ZDA, se v Venezueli razmere zaostrujejo. Nad predsedniško palačo Miraflores v Caracasu so krogali neznani droni, na katere so varnostne sile odprle ogenj. Začasno vodenje države je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Mednarodni odzivi so mešani; Rusija je v Varnostnem svetu ZN ostro obsodila ameriško vojaško posredovanje in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum zavrnila možnost podobnega ameriškega posega v Mehiki kljub grožnjam Donalda Trumpa glede obračuna z mamilarskimi karteli. Obenem kamboški organi poročajo o naraščajočih napetostih s Tajsko, ki naj bi kljub dogovorom o premirju nadaljevala z vojaškimi vdori in kršitvami lastninske pravice kamboških državljanov. Kambodža je zaradi tega že vložila uradno pritožbo pri Združenih narodih. V Mjanmaru pa se stopnjujejo kritike na račun vojaške hunte, medtem ko v Iranu v nasilnih protestih zaradi gospodarskih razmer poroča o najmanj 35 smrtnih žrtvah.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je ta teden sestala z vodilnimi predstavniki ameriških naftnih podjetij, da bi razpravljali o prihodnosti izkoriščanja venezuelskih naftnih rezerv. Sestanek sledi nedavni ameriški vojaški intervenciji v tej južnoameriški državi, po kateri je Trump napovedal obsežne investicije v tamkajšnji energetski sektor. Čeprav nekateri ekonomski analitiki dvomijo, da je bila težka venezuelska nafta edini motiv za ameriško posredovanje, poročila kažejo, da so tarča ameriških interesov tudi druge naravne dobrine, vključno z zlatom in redkimi minerali. Srečanje z naftnimi lobiji poteka v senci napetih odnosov med Belo hišo in industrijo, saj je Trump pred kratkim javno protislovno trdil, da so se podjetja z njim posvetovala že pred zajetjem Nicolása Madura, kar so slednja sprva zanikala. Zdajšnja prizadevanja administracije so usmerjena v zagotavljanje prevladujočega položaja podjetij, kot sta Chevron in ExxonMobil, pri obnovi venezuelske infrastrukture. Razpravljali so tudi o stabilizaciji svetovnega naftnega trga, ki je po padcu prejšnjega režima v Caracasu doživel precejšnja nihanja.

Po aretaciji predsednika Madura s strani ameriške vojske so poročali o streljanju v bližini predsedniške palače Miraflores v Caracasu. Sprva so poročali, da je do streljanja prišlo zaradi nesporazuma med varnostnimi silami, kasneje pa so oblasti izjavile, da so streljale na nedovoljen dron. Bela hiša je zanikala kakršnokoli vpletenost ZDA v incident.

V noči na 6. januar so se v okolici predsedniške palače Miraflores in zahodnem delu Caracasa slišali streli. Lokalne oblasti so kot razlog za streljanje navedle neregistrirane brezpilotne letalnike. Po poročanju AFP naj bi bile razmere v Caracasu pod nadzorom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno nadzorovale svojo vlogo v Venezueli po nedavnem zajetju Nicolása Madura. V ospredju novih načrtov je obnova venezuelske naftne industrije, o čemer se bodo predstavniki Trumpove administracije ta teden sestali z vodstvi energetskih velikanov, kot so Chevron, ConocoPhillips in ExxonMobil. Trump je poudaril, da bodo podjetja za svoje investicije v infrastrukturo prejela povračilo bodisi s strani ZDA bodisi neposredno iz prihodkov od prodaje nafte. Predsednik je izključil možnost hitre izvedbe volitev v Venezueli in namesto tega napovedal vzpostavitev nadzora nad obsežnimi naftnimi rezervami države z namenom ponovne vzpostavitve proizvodnje. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da kljub Trumpovim prizadevanjem za povečanje črpanja venezuelske nafte ni pričakovati takojšnjega znižanja cen pogonskih goriv na svetovnih trgih. Dogajanje sledi obdobju stopnjevanja napetosti in vojaških operacij, ki so privedle do trenutnega položaja, v katerem Washington prevzema upravljanje ključnih gospodarskih virov Venezuele.

Podpredsednica Venezuele in ministrica za nafto Delcy Rodriguez je uradno zaprisegla kot začasna predsednica države. Njen prevzem oblasti sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške posebne sile v vojaški operaciji zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura. Rodriguez, ki je sprva ostro obsodila ameriško posredovanje in napade na državo, je po prevzemu funkcije nakazala pripravljenost na dialog z Washingtonom. Medtem ko je Maduro v New Yorku že stopil pred sodišče zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogami, se Rodriguez sooča z močnim pritiskom administracije Donalda Trumpa. Ameriška stran je prek državnega sekretarja Marca Rubia sporočila, da je pripravljena na sodelovanje z novim venezuelskim vodstvom, vendar pod pogojem, da sprejmejo odločitve, ki vodijo k demokratični tranziciji. Rubio je hkrati opozoril na vpletenost Kitajske, Rusije in Irana v regiji, kar poudarja geopolitično kompleksnost razmer. Rodriguezova, ki je veljala za tesno Madurovo zaveznico, se zdaj spopada z izzivom stabilizacije države pod budnim očesom mednarodne skupnosti in grožnjo dodatnih sankcij v primeru nesodelovanja.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu premeščen v zapor v Brooklynu, kjer se je izrekel za nedolžnega. Njegovi podporniki v Venezueli protestirajo in zahtevajo njegovo izpustitev. Vojska je za začasno predsednico priznala podpredsednico Delcy Rodriguez. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj. Zelensky pa se je po aretaciji Madura odzval s sarkazmom.

Ameriški predsednik Donald Trump je s tvegano vojaško operacijo, imenovano "Popolna odločnost", dosegel vrhunec svoje politike pritiska na Venezuelo, ko so ameriške posebne enote v soboto, 3. januarja 2026, v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija je trajala približno 150 minut, v njej pa je bilo ubitih najmanj 80 ljudi, vključno s člani Madurove osebne straže. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila takoj po zajetju prepeljana v zvezni pripor v New Yorku, kjer se bosta soočila z obtožbami o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Predsednik Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal, da bodo Združene države začasno neposredno upravljale z Venezuelo pod vodstvom sekretarjev Marca Rubia in Petea Hegsetha. Trump je poudaril, da namerava v državo, bogato z nafto, pripeljati največja svetovna naftna podjetja. Poteza je sprožila mešane odzive; medtem ko ankete kažejo na rahel dvig Trumpove priljubljenosti pri domačih volivcih, kritiki z obeh polov ameriške politike opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ameriške ustave. Nekdanji republikanski kongresnik Joe Walsh in predstavnik Thomas Massie sta Trumpa obtožila izdaje agende "Amerika na prvem mestu" (America First) in opozorila na nevarnost novega imperializma na tleh Južne Amerike. Mednarodna skupnost je odreagirala z množičnimi protesti v Londonu, Atenah in Buenos Airesu, medtem ko je župan New Yorka napad označil za vojno napoved.

Delcy Rodriguez, dosedanja podpredsednica Venezuele in ministrica za nafto, je v ponedeljek uradno zaprisegla kot vršilka dolžnosti predsednice države. Njeno imenovanje sledi dramatičnim dogodkom konec tedna, ko so ameriške vojaške sile v posebni operaciji aretirale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v Združene države Amerike. Rodriguezova je v svojem nagovoru pred narodno skupščino, v kateri prevladujejo privrženci chavizma, dejala, da prevzema položaj z bolečino zaradi "ugrabitve dveh herojev", a hkrati s častjo v imenu vseh Venezuelcev. Vrhovno sodišče ji je poverilo vodenje države za obdobje 90 dni z možnostjo podaljšanja. Medtem se je Nicolas Maduro v New Yorku že prvič pojavil pred sodiščem, kjer se je izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in uvozu kokaina. Ameriški tožilci ga obtožujejo vodenja narkokartela Los Soles in sodelovanja pri pošiljanju velikih količin drog v ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji napovedal, da bodo ZDA vodile politično tranzicijo v Venezueli, vendar se Rodriguezova kljub ostri retoriki do Washingtona po nekaterih navedbah ne izogiba možnosti prihodnjega dialoga. V Caracasu so se medtem zbrali tisoči Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo izpustitev, demonstracijam pa se je pridružil tudi sin nekdanjega predsednika, ki je v parlamentu podprl novo vodstvo.

V bliskoviti vojaški operaciji, poimenovani "Absolute Resolve", so pripadniki ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je operacijo ukazal po večmesečnih napetostih in neuspelih pogajanjih o Madurovem odstopu. Maduro je bil nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer se je v ponedeljek že pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu. Obtožnica ga bremeni narkoterorizma, pranja denarja in sodelovanja pri tihotapljenju več tisoč ton kokaina v ZDA. Operacija je zahtevala vsaj 40 žrtev med venezuelskimi vojaki in civilisti, medtem ko ameriška stran ne poroča o smrtnih žrtvah med svojimi vojaki. Trump je v izjavah po zajetju napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" Venezuelo do izvedbe demokratičnega prehoda, hkrati pa je poudaril pomen venezuelskih naftnih rezerv za ameriške energetske interese. V Venezueli je vodenje države ad interim prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Mednarodna skupnost ostaja deljena; medtem ko nekateri voditelji operacijo pozdravljajo, Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarno precedenčno dejanje.

V dramatični vojaški operaciji, ki so jo ameriške posebne sile in obveščevalna agencija CIA izvedle v venezuelski prestolnici Caracas, je bil zajet dolgoletni predsednik Nicolás Maduro. Operacija z imenom »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) se je odvila v noči na soboto, pri čemer so ameriške sile bombardirale ključne vojaške cilje in strateško infrastrukturo. Po poročanju ameriških medijev, ki navajajo venezuelske vire, je v operaciji življenje izgubilo približno 40 ljudi, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila nemudoma prepeljana v Združene države Amerike, kjer so ju v soboto zvečer pod strogimi varnostnimi ukrepi zaprli v zvezni zapor v Brooklynu. Nekdanji venezuelski voditelj se bo moral pred zveznim sodiščem v New Yorku zagovarjati zaradi obtožb narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Ameriške oblasti ga obtožujejo sodelovanja s kolumbijsko uporniško skupino FARC in različnimi mamilarskimi karteli pri uvozu kokaina v ZDA. Medtem ko so venezuelski izseljenci v tujini novico sprejeli z navdušenjem, so se v Indiji in nekaterih drugih državah odzvali z zaskrbljenostjo glede stabilnosti v regiji. V Venezueli je vodenje države začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, ZDA pa so napovedale, da bodo v prihodnjih mesecih aktivno upravljale s tranzicijo v tej z nafto bogati državi.

Nekdanji predsednik Venezuele Nicolas Maduro se je na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega vseh obtožb, povezanih z narko-terorizmom. Maduro je bil v Združene države Amerike priveden po vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle 3. januarja 2026. Med sodnim postopkom je Maduro trdil, da je "vojni ujetnik" in da je bila njegova odstranitev z oblasti nezakonita ugrabitev, obenem pa je vztrajal, da ostaja legitimni voditelj države. Trenutno je pridržan v zaporu v Brooklynu, kjer so mu ameriške oblasti zamrznile tudi premoženje. Medtem ko se Maduro spopada s sodnimi postopki v tujini, je v Venezueli položaj začasne predsednice prevzela Delcy Rodriguez. Dogajanje je sprožilo buren odziv v mednarodni skupnosti. Varnostni svet Združenih narodov se je sestal na izredni seji na zahtevo Kolumbije, kjer so razpravljali o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti. Grčija je prek svojega predstavnika v OZN, Ioannisa Stamatekosa, poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN ter pozvala k mirni tranziciji oblasti v Venezueli, saj Madura ne priznava več kot legitimnega predsednika. Naslednja obravnava na sodišču je razpisana za 17. marec.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v ponedeljek pred narodno skupščino uradno zaprisegla kot začasna predsednica države. Zaprisego je vodil njen brat Jorge Rodriguez, ki je pred tem prevzel dolžnosti predsednika narodne skupščine. Rodriguezova je funkcijo prevzela v obdobju zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, pri čemer je v svojem nagovoru poudarila bolečino zaradi domnevnega »zasega dveh herojev«, ki naj bi bila po njenih besedah talca ameriških oblasti. Nova začasna predsednica je v prvem nagovoru Združene države Amerike pozvala k sodelovanju z Venezuelo, vendar je hkrati poudarila neomajno pravico države do ohranjanja miru in suverenosti. Politični premik v vrhu venezuelske oblasti se odvija v trenutku, ko se država še vedno spopada z mednarodnimi pritiski in notranjo politično dinamiko, ki jo zaznamuje tesno sodelovanje med ključnimi akterji vladajočega režima.

Med sojenjem v New Yorku je Maduro večkrat prekinjal postopek in trdil, da je nedolžen, zaradi česar ga je moral odvetnik opozoriti. Podpredsednica Venezuele, Rodriguez, je prisegla kot začasna predsednica, medtem ko so v Caracasu poročali o streljanju in eksplozijah. Sin Nicolasa Madura, Guerra, je izrazil podporo. Kolumbijski predsednik Petro je izrazil pripravljenost braniti Venezuelo, medtem ko je podpredsednik stranke Kuomintang, Xiao Xucen, označil Madura za "ubogega konja".

Dosedanja venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v parlamentu uradno prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Prevzem oblasti sledi dramatičnim političnim dogodkom, ki so vključevali aretacijo dosedanjega predsednika Nicolasa Madura s strani posebnih enot Združenih držav Amerike v Caracasu. Rodriguez, ki velja za eno najvplivnejših in hkrati najbolj kontroverznih osebnosti v državi, je vodenje prevzela v trenutku globoke politične krize in negotovosti. Prisega se je zgodila le dva dni po Madurovi aretaciji, ki se je medtem pred ameriškim sodiščem že izrekel za nedolžnega. Čeprav je Rodriguez sprva zanikala navedbe o prevzemu funkcije, je vrhovno sodišče Venezuele v skladu z odločitvijo ustavnega sveta določilo, da prav ona zasede izpraznjeno predsedniško mesto. Nova začasna voditeljica se bo morala spopasti z nestabilnimi notranjepolitičnimi razmerami in mednarodnimi pritiski, medtem ko Združene države Amerike že napovedujejo vzpostavitev začasne uprave v državi.

Venezuelski parlament je po sobotni bliskoviti vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolas Maduro, uradno potrdil prenos oblasti. Za začasno predsednico države je prisegla dosedanja podpredsednica Delcy Rodriguez. Poslanci so med zasedanjem ostro obsodili ameriško posredovanje in dejanje označili za nedopustno kršitev suverenosti države. Obenem so člani parlamenta za predsednika narodne skupščine ponovno izvolili Jorgeja Rodrigueza, brata nove začasne predsednice. Kljub spremembi na vrhu države zakonodajna veja oblasti ostaja zvesta liniji Nicolasa Madura in napoveduje odpor proti tujemu vmešavanju. Politične razmere v državi ostajajo napete, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja posledice ameriške vojaške akcije in vprašanje legitimnosti novega vodstva v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, napovedal neposredno ameriško upravljanje te z nafto bogate latinskoameriške države. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores prepeljan v New York, kjer se bo na zveznem sodišču spopadal z obtožbami narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina. Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu poudaril, da bodo ZDA državo upravljale »profesionalno« in vanjo pripeljale največje naftne družbe na svetu, za začasna upravitelja pa je imenoval državnega sekretarja Marca Rubia in obrambnega ministra Petea Hegsetha. Operacija je sprožila val mednarodnih protestov, od Argentine do Grčije, ter ostre obsodbe v samih Združenih državah. Župan New Yorka je dejanje označil za vojni napredek in kršitev mednarodnega prava, kritike pa prihajajo tudi iz vrst republikancev, ki Trumpu očitajo izdajo načel politike »Amerika na prvem mestu« zaradi nepotrebnega vmešavanja v tuje konflikte. Kljub temu da je Trumpova priljubljenost v anketah narasla na 42 odstotkov, le tretjina Američanov podpira vojaško posredovanje. Medtem ko Washington stopnjuje pritiske na vršilko dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez, opazovalci opozarjajo na vzpostavitev nove »Donroeve doktrine«, ki temelji na energetski prevladi in popolni hegemoniji ZDA na zahodni polobli.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji, poimenovani 'Odločna ločitev' (Absolute Resolve), v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijev so operacijo izvedle specialne enote ob podpori obveščevalne agencije Cia, pri čemer so bombardirale ključne vojaške cilje v venezuelski prestolnici. Po preliminarnih podatkih, ki jih navaja The New York Times, je v napadih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan na ozemlje ZDA, kjer je v ponedeljek pod strogimi varnostnimi ukrepi prvič stopil pred zvezno sodišče v New Yorku. Obtožnica proti Maduru obsega huda kazniva dejanja, vključno z narkoterorizmom, uvozom kokaina v Združene države in nezakonito posedovanje avtomatskega orožja. Ameriške oblasti trdijo, da se je Madurov režim povezal s teroristično skupino FARC in mamilarskimi karteli za destabilizacijo regije. Medtem ko so v nekaterih svetovnih prestolnicah, denimo v Parizu, izrazili pomisleke glede metod ameriškega posredovanja, je v Venezueli začasno vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Cene nafte na svetovnih trgih so se po novici o padcu režima v državi z največjimi zalogami surove nafte na svetu znižale, saj vlagatelji pričakujejo stabilizacijo in morebitno povečanje proizvodnje pod novim vodstvom.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v Združenih državah Amerike, potem ko so ga ameriške sile pridržale zaradi obtožb o trgovini z drogami. Maduro je med zaslišanjem odločno zavrnil vse obtožbe in zatrdil, da je nedolžen ter da ostaja zakoniti predsednik Venezuele. Zvezni sodnik je moral Madura med njegovo izpovedjo večkrat prekiniti, saj je poskušal obtoženi samostojno podajati politične izjave v svojo obrambo. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem dogodku izjavil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, in zahteval popoln dostop do tamkajšnje naftne infrastrukture. Medtem ko so v Caracasu in med venezuelskimi izseljenci potekala praznovanja ob njegovem padcu, je de facto voditeljica Delcy Rodriguez pozvala k uravnoteženim in spoštljivim mednarodnim odnosom z Washingtonom. Strokovnjaki za nacionalno varnost opozarjajo, da bo aretacija Madura močno vplivala na geopolitično stabilnost v regiji, zlasti v luči napetih odnosov z Rusijo in Kitajsko. Skupaj z Madurom se je za nedolžno izrekla tudi njegova soproga Cilia Flores.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v ponedeljek uradno zaprisegla kot začasna predsednica države. Njen prevzem oblasti sledi odločitvi ustavnega senata vrhovnega sodišča, ki jo je imenoval na ta položaj po nenadni odstranitvi Nicolása Madura. Rodriguezova bo opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednice republike v času izrednih političnih razmer, ki so nastale po domnevni vojaški operaciji tujih sil v prestolnici Caracas. Dogodek predstavlja vrhunec večdnevne negotovosti, med katero so venezuelske oblasti sprva zanikale izginotje Madura, zunanji minister pa ga je še v nedeljo razglašal za legitimnega voditelja. Kljub nasprotovanju nekaterih zaveznikov v regiji, predvsem Kube, je Rodriguezova zdaj prevzela polna predsedniška pooblastila, s čimer se je formaliziral prenos oblasti v tej južnoameriški državi. Institucije v državi so se na prevzem odzvale s potrditvijo ustavnosti postopka, s čimer poskušajo stabilizirati notranjepolitične razmere.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force v noči na 3. januar 2026 zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Med napadom, ki je vključeval onesposobitev venezuelske zračne obrambe, je po poročilih življenje izgubilo najmanj 80 ljudi, vključno s člani predsedniške garde. Maduro je bil takoj po zajetju s helikopterjem in ladjo USS Iwo Jima prepeljan v zvezni pripor v New Yorku, kjer se bo soočil z obtožbami o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina. Trump je v izjavi iz letovišča Mar-a-Lago dejal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč prehod na novo oblast, za začasna upravitelja pa je imenoval Marca Rubia in Peta Hegsetha. Poudaril je, da namerava v državo, bogato z nafto, pripeljati največja svetovna energetska podjetja. Poteza je sprožila val ogorčenja po svetu, vključno s protesti v Londonu, Atenah in na newyorškem Times Squareu, medtem ko kritiki in nekateri republikanci opozarjajo, da gre za kršitev mednarodnega prava in odklon od politike »Amerika na prvem mestu«. Trump je prav tako že zagrozil začasni venezuelski voditeljici Delcy Rodriguez, da bo plačala visoko ceno, če ne bo v celoti sodelovala z Washingtonom. Hkrati so se pojavile grožnje proti Kolumbiji in Iranu, kar kaže na agresivnejšo zunanjo politiko ZDA v novi multipolarni dobi. Odstavljeni Maduro naj bi se že v kratkem pojavil pred sodiščem v New Yorku.

Ameriške oborožene sile so v kompleksni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in trgovini z drogami. Operacija z imenom 'Resolución Absoluta', ki so jo izvedle posebne enote ob podpori agencije CIA, je vključevala zračne napade na strateške cilje v venezuelski prestolnici. Po navedbah nekaterih virov naj bi v operaciji življenje izgubilo približno 40 oseb, med njimi tako vojaki kot civilisti, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Maduro je v soboto zvečer prispel v Brooklyn, kjer so ga agenti uprave DEA pospremili v zvezni zapor. Ob prihodu v prostore sodišča je bil vklenjen in oblečen v zaporniška oblačila, kar so ameriški mediji označili za simbolen konec njegove dolgoletne vladavine. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da bodo ZDA v prehodnem obdobju prevzele upravljanje države, medtem ko je v Venezueli začasno vodenje prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Slednja je že izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom, kar nakazuje na morebiten hiter premik v politični usmeritvi te z nafto bogate države. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena. Medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron vzel na znanje konec diktature, je Indija izrazila globoko zaskrbljenost nad stabilnostjo regije in pozvala k miroljubnim pogajanjem. Kitajska in Rusija dogajanje pozorno spremljata, medtem ko so se cene nafte na svetovnih trgih že odzvale s padcem, saj vlagatelji pričakujejo stabilizacijo venezuelske naftne infrastrukture pod ameriškim nadzorom. Maduro naj bi se pred sodnikom v New Yorku prvič pojavil v ponedeljek popoldne.

Po poročilih različnih medijev, vključno z agencijo ЭФЭ, je Delcy Rodriguez v ponedeljek zaprisegla kot vršilka dolžnosti predsednika Venezuele pred Narodno skupščino. CNN poroča, da je Rodriguezova pred tem opravljala funkcijo podpredsednice.

V dramatični vojaški operaciji, ki so jo v petek zvečer v Caracasu izvedle elitne ameriške posebne enote, je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Madura prepeljali v zvezni pripor v New Yorku, kjer se bo soočil z obtožbami za narkoterorizem in konspiracijo za uvoz kokaina. Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, pri čemer bosta proces vodila zunanji minister Marco Rubio in minister za vojno Pete Hegseth. Dogodek je sprožil val mednarodnih protestov in ostrih kritik. Župan New Yorka je operacijo označil za »vojno dejanje« in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se na ulicah Londona, Aten in Buenos Airesa zbrale tisoče protestnikov. Znotraj republikanske stranke so se pojavili kritični glasovi, ki Trumpu očitajo izdajo agende »Amerika na prvem mestu« (America First), saj naj bi se ZDA znova zapletle v nasilno menjavo režimov v tujini. Trump je ob tem že zagrozil novi začasni predsednici Venezuele Delcy Rodriguez s »visoko ceno«, če ne bo sodelovala z Washingtonom, hkrati pa je posvaril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra.

Ameriška vojska je v bliskoviti operaciji "Absolute Resolve" v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po mesecih stopnjevanja napetosti in ameriške blokade so specialne sile Delta Force v nočnem napadu vstopile v predsedniško rezidenco ter Madura in Floresovo pod močnim varstvom prepeljali v Združene države Amerike. Maduro je bil nemudoma priveden v pripor v Brooklynu, od koder so ga danes pod strogimi varnostnimi ukrepi prepeljali pred zvezno sodišče na Manhattnu. Tam se sooča z obtožbami narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami, za kar mu grozi doživljenjski zapor. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za velik uspeh v boju proti mamilom in napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njenimi energetskimi viri, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Medtem ko del venezuelske javnosti in opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado odhod Madura pozdravljata, je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela položaj vršilke dolžnosti predsednice in dejanje obsodila kot barbarsko ugrabitev. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Združeni narodi so opozorili na kršitve mednarodnega prava, medtem ko Trump že napoveduje morebitne nove posege v regiji, če prehodna oblast ne bo sodelovala z Washingtonom.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške specialne sile v soboto zajele v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Maduro, ki je bil v Združene države Amerike prepeljan pod strogimi varnostnimi ukrepi, se spopada z obtožbami narkoterorizma, trgovine s kokainom in kršitev človekovih pravic. Prve podobe iz New Yorka kažejo Madura v lisicah in zaporniških oblačilih, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive, od odobravanja konca »diktature« do obsodb o kršenju mednarodnega prava. Operacija »Absolute Resolve«, ki je vključevala letalske napade na strateške cilje v Venezueli, je po neuradnih podatkih zahtevala najmanj 40 življenj, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. Medtem ko so venezuelski izseljenci v tujini proslavljali padec režima, so države, kot sta Indija in Kitajska, izrazile zaskrbljenost nad stabilnostjo regije in enostranskim ravnanjem ZDA. V Venezueli je vodenje države začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa je že napovedala aktivno vlogo pri upravljanju države in sanaciji naftne infrastrukture v prihodnjih mesecih.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku, potem ko so ga ameriške posebne enote med vikendom zajele v Caracasu. Maduro se je skupaj s svojo soprogo Cilio Flores izrekel za nedolžnega vseh obtožb, ki vključujejo narkoterorizem, trgovino s kokainom in nezakonito posedovanje orožja. Ameriško tožilstvo mu očita, da je zadnji dve desetletji vodil t. i. kartel de los Soles, ki naj bi v sodelovanju z mednarodnimi kriminalnimi združbami preplavljal Združene države Amerike s prepovedanimi drogami. Med zaslišanjem je Maduro odločno zavrnil legitimnost postopka in poudaril, da se še vedno šteje za aktualnega predsednika Venezuele, svoj status pa je označil za »vojnega ujetnika«. Njegov prihod na sodišče so spremljali poostreni varnostni ukrepi, vključno s prevozom s helikopterjem in oklepnimi vozili. Medtem ko so v Caracasu potekali protesti njegovih privržencev proti ameriški intervenciji, je nova začasna predsednica Venezuele Delcy Rodriguez, ki jo je na položaj imenovalo vrhovno sodišče, sprva obsodila ameriško agresijo, kasneje pa nakazala pripravljenost na sodelovanje z administracijo Donalda Trumpa.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške specialne sile v soboto zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija z imenom "Absolute Resolve" je vključevala letalske napade na ključne vojaške cilje v Venezueli, pri čemer je bilo po neuradnih podatkih ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila s helikopterjem in letalom nemudoma prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in kršitvami človekovih pravic. Zajetje je sprožilo mešane mednarodne odzive. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v izjavi za javnost dejal, da Francija sicer jemlje na znanje konec Madurove diktature, vendar ne podpira metod, ki so jih uporabile Združene države Amerike. Medtem ko so venezuelski izseljenci v tujini, zlasti v Španiji, proslavljali padec režima, so države, kot sta Indija in Kitajska, izrazile zaskrbljenost zaradi stabilnosti v regiji in morebitnih vplivov na svetovni naftni trg. V Venezueli je vodenje države začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, ki je napovedala pripravljenost na sodelovanje z mednarodno skupnostjo v okviru suverenosti. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA aktivno sodelovale pri obnovi Venezuele, predvsem pri sanaciji njene naftne infrastrukture, ki je bila leta tarča zapostavljanja. Cene surove nafte so na svetovnih trgih po novici o Madurovem zajetju rahlo padle, saj trgovci pričakujejo povečano ponudbo venezuelske nafte v prihodnje. Varnostni svet Združenih narodov se bo o nastali situaciji sestal na izredni seji.

María Corina Machado se je zahvalila Donaldu Trumpu za njegovo odločnost in napovedala, da bo Venezuela postala ključna zaveznica ZDA. José Antonio Kast je proslavil aretacijo Madura, medtem ko Donald Trump želi popoln dostop do venezuelske nafte. Trump vztraja, da bi morala biti Grenlandija del ZDA zaradi varnostnih razlogov. Evropske oblasti so izbrale diskreten profil glede ameriške intervencije v Venezueli, da bi se izognile razdražitvi Trumpa. V Varnostnem svetu ZN se je Latinska Amerika pokazala razdeljena glede ameriške operacije v Venezueli.

Delcy Rodriguez, ki je po poročilih o zajetju Nicolasa Madura prevzela vodenje Venezuele, je javno pozvala k sodelovanju in dialogu z Združenimi državami Amerike. Po večletnih napetostih in nedavnih vojaških operacijah ameriških sil, ki so vključevale zračne napade na strateške cilje v Caracasu ter domnevno aretacijo dosedanjega predsednika s strani specialnih enot, je Rodriguezova nakazala pripravljenost na diplomatski premik. Njen poziv prihaja v trenutku, ko država po poročilih tujih medijev in priznanju vlade o neznani lokaciji Madura stopa v obdobje politične tranzicije. Prehodna predsednica je v svojem nagovoru poudarila potrebo po stabilizaciji države, ki se spopada z globoko politično in gospodarsko krizo. Čeprav so njene prejšnje izjave vsebovale zahteve po dokazih o predsednikovem stanju, novi signali kažejo na pragmatičen pristop do Washingtona. Ameriška stran se na ponudbo za sodelovanje še ni uradno odzvala, vendar analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo konec dolgoletnega režima in začetek mednarodno nadzorovanih procesov v državi, ki jo pretresajo mednarodne sankcije in notranji nemiri.

Papež Leon XIV. je poudaril pomembnost zaščite venezuelske suverenosti po zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil in prevzemu nadzora nad upravljanjem države s strani ZDA. Dogajanje je izpostavilo tudi propad venezuelskega energetskega sektorja kljub največjim zalogam nafte na svetu in prizadevanja ZDA, da bi preprečile vpliv ameriških nasprotnikov.

Nicolás Maduro se je pojavil na sodišču v ZDA zaradi obtožb o narko-terorizmu. Vršilka dolžnosti predsednika Venezuele, Delcy Rodriguez, pa je izjavila, da je zajetje Madura s strani ZDA imelo "cionistične podtone".

Kitajski zunanji minister je ostro obsodil nedavno operacijo Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Peking je Washington obtožil, da se vede kot »svetovni sodnik«, in napovedal uradno soočenje glede zakonitosti te poteze na tleh Združenih narodov. Kitajska diplomacija meni, da ameriško dejanje, s katerim nameravajo Maduru soditi v New Yorku, predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverene države. Napetosti med velesilama so se stopnjevale po vojaški operaciji enot Delta Force, ki je vključevala tudi zračne napade na venezuelsko prestolnico. Kitajska je v odzivu na dogodke pozvala k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje v Venezueli, kjer je vojska medtem za začasno predsednico priznala Delcy Rodriguez, postavlja na preizkušnjo kitajska prizadevanja za diplomatsko uveljavitev v regiji in predstavlja novo točko trenja v že tako zaostrenih odnosih med Washingtonom in Pekingom.

Donald Trump je dejal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Prav tako je izjavil, da v Venezueli ne bo volitev v naslednjih 30 dneh, ker mora najprej 'popraviti državo'. Vodilna naftna podjetja, kot so Chevron, ConocoPhillips in ExxonMobil, so se sestala z Trumpovo administracijo, da bi razpravljala o naložbah v Venezueli. Mednarodna zveza muslimanskih odvetnikov (IMLA) je obsodila Trumpovo ukazano aretacijo Nicolása Madura.

Venezuelski naftni razcvet kljub drastični spremembi oblasti ostaja težko dosegljiv cilj, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo nadzor nad tamkajšnjimi viri prevzela velika ameriška energetska podjetja. Po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, je Trump poudaril, da bodo ameriške korporacije v državo vložile milijarde dolarjev za obnovo dotrajane infrastrukture. Načrti o neposrednem ameriškem upravljanju z naftnimi polji so sprožili ostre kritike, med drugim upokojenega generalporočnika Marka Hertlinga, ki je opozoril na nevarne vzporednice z izkušnjami iz Iraka in morebitno destabilizacijo regije. Kljub političnemu prevratu trg nafte za zdaj ne kaže večjih pretresov, saj investitorji ostajajo previdni. Družba Chevron je trenutno edini večji ameriški igralec, ki še deluje v Venezueli, medtem ko drugi vodilni predstavniki industrije opozarjajo na visoka varnostna tveganja in posledice večletnega slabega upravljanja pod prejšnjim režimom. Glavni izziv ostaja zagotavljanje stabilnosti v državi, kjer so razmere po aretaciji Madura napete, vprašanje pa je tudi, kako bo nova ureditev skladna z venezuelsko ustavo, ki jo ameriški načrti o neposrednem prevzemu naftne industrije praktično zaobidejo.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro se je po aretaciji s strani ameriških posebnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v Manhattnu v New Yorku. 63-letni Maduro in njegova soproga sta bila v Združene države Amerike privedena pod strogim vojaškim spremstvom, kjer se nekdanji predsednik sooča z obtožbami narkoterorizma in trgovine s prepovedanimi drogami. Sodni postopek vodi ameriški okrožni sodnik Alvin Hellerstein, v primeru obsodbe pa Maduru grozi dosmrtna zaporna kazen. Po navedbah poročanja New York Timesa in tiskovne agencije Reuters se bo obramba v postopku verjetno osredotočila na procesne nepravilnosti in vprašanja legitimnosti same aretacije. Do sodnega procesa prihaja po obsežni ameriški vojaški operaciji 'Popolna odločnost', ki je povzročila precejšnjo mednarodno razburjenje in politično nestabilnost v Venezueli. Medtem ko so Združene države Amerike dejanje označile za ključni korak v boju proti narkoterorizmu, so države, kot je Kitajska, že zahtevale takojšnjo izpustitev Madura, v Venezueli pa je oblast prevzela začasna predsednica Delcy Rodriguez.

Donald Trump je razkril, da bo ameriška vlada morda povrnila stroške naftnim družbam, ki bodo vlagale v Venezuelo po odstavitvi Nicolása Madura. Poudaril je, da ZDA niso v vojni z Venezuelo in trenutno izključuje možnost volitev. Trump je napovedal tudi nadaljnje operacije v Venezueli in potrdil prevzem nadzora nad državo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito vojaško operacijo "Absolute Resolve", v kateri so v prestolnici Caracas prijele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Po poročanju časnika New York Times je med operacijo, ki so jo spremljale močne eksplozije in spopadi, umrlo najmanj 80 ljudi, vključno s pripadniki varnostnih sil in civilisti. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil z obtožbami zaradi trgovine z drogami. Predsednik Trump je ob tem ostro opozoril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodriguez, naj sodeluje z ZDA, sicer bo nosila hujše posledice kot Maduro. Trump je zagrozil tudi sosednjima državama, Kolumbiji in Mehiki, z morebitnim vojaškim posredovanjem, če ne bosta ustrezno ukrepali. Medtem ko ameriški načrti predvidevajo oživitev venezuelske naftne industrije s pomočjo ameriških podjetij, analitiki opozarjajo, da zaradi večletnega zanemarjanja infrastrukture takojšnjih učinkov na svetovne cene nafte ni pričakovati. V ločenem dogajanju na jugovzhodu Azije je Kambodža prejela humanitarno pomoč Srbije v višini 500.000 dolarjev, kamboški minister za izobraževanje Hang Chuon Naron pa je izpostavil pomen umetne inteligence za razvoj šolstva. Kamboški vrh se je ob tem zahvalil vojski za obrambo ozemlja v luči nedavnih obmejnih napetosti s Tajsko.

Začasna venezuelska predsednica in ministrica za nafto Delcy Rodriguez je v nedeljskem nagovoru javnosti pozvala predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa k vzpostavitvi spoštljivih odnosov in medsebojnemu sodelovanju. Rodriguez je poudarila odločnost svoje administracije pri obrambi naravnih virov države pred plenjenjem, hkrati pa je izrazila pripravljenost na diplomatski dialog z Washingtonom. Njeni pozivi prihajajo v času izjemno napetih odnosov, potem ko so ameriške sile v začetku januarja 2026 v vojaški operaciji zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je na pobude iz Caracasa odgovoril z ostrim opozorilom. Potem ko so Združene države Amerike že zasegle Madura in prevzele nadzor nad določenimi sredstvi, je Trump začasno voditeljico opozoril, da bo Venezuela plačala še višjo ceno, če ne bo prišlo do popolne podreditve ameriškim zahtevam. Napetosti med državama ostajajo na kritični ravni, saj Washington stopnjuje pritisk na preostanek Madurovega režima, medtem ko Rodriguez poskuša konsolidirati oblast v državi sredi globoke politične in gospodarske negotovosti.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Caracasu in prepeljana v zvezni zapor v New Yorku. Operacija z imenom »Absolute Resolve«, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, se je začela s serijo eksplozij v venezuelski prestolnici, ki so ohromile tamkajšnje obrambne zmogljivosti. Po zajetju je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države in njene naftne infrastrukture, dokler ne bo vzpostavljena »varna in razumna« tranzicija oblasti. Maduro se bo že v ponedeljek pojavil pred zveznim sodnikom v New Yorku, kjer se bo spoprijel z obtožbami o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina v ZDA. Medtem ko so venezuelski izgnanci na Floridi novico sprejeli z navdušenjem, je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posredovanja globoko razdeljena. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da dejanje predstavlja nevaren precedens v mednarodnem pravu, kritike pa so prišle tudi iz vrst ameriških demokratov in evropskih zaveznikov. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodriguez, vendar je Trump poudaril, da so ZDA tiste, ki so trenutno »na čelu« države.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške sile so oba prepeljale v pripor v ZDA, kjer Madura bremenijo obtožb o narko-terorizmu. Po aretaciji je vodenje države prevzela začasna predsednica Delcy Rodriguez, ki je že ustanovila posebno komisijo za izpustitev ujetega voditelja, hkrati pa se sooča z resnimi opozorili Washingtona glede prihodnje usmeritve države. Operacija je sprožila takojšen odziv na svetovnih energetskih trgih, kjer so cene nafte sprva padle za več kot odstotek, nato pa se stabilizirale, ko so vlagatelji začeli ocenjevati posledice ameriškega prevzema nadzora nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Predsednik Trump je namreč napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja neposredno vstopila na venezuelski trg in začela izkoriščati tamkajšnja nahajališča, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog surove nafte. Poleg dogajanja v Venezueli je Trump ponovil svoje ozemeljske ambicije glede Grenlandije, češ da Danska ni sposobna upravljati s tem ozemljem, ter poslal opozorilna sporočila več drugim državam v regiji, vključno s Kubo in Mehiko.